ViK je javno podjetje brez družbenega namena!

Napisal: Muamer Bandić

Izjava premierja Kantona Sarajevo Nihada Uka, da se je “povečala cena fitnesa, zakaj se ne bi povečala tudi cena vode”, predstavlja zelo neprofesionalen in diletantski koncept opravičevanja povečanja cene vode za državljane Sarajeva.

Nisem prepričan, ali se je mladenič-premier s tem želel pohvaliti, da je redni obiskovalec fitnesov, ali lastnikom teh objektov signalizirati, da je članarina predraga, ali pa je povečanje cen teh rekreativnih storitev uporabil kot argument za povečanje cene vode, ene izmed bistvenih javnih storitev za naše državljane?

Je pa eno gotovo – primerjava luksuzne in rekreativne storitve, kot je fitnes, z osnovno človeško potrebo in pravico, kot je pitna voda, kaže na globoko nerazumevanje dela, ki ga opravlja, in prioritet, o katerih razmišlja naš premier.

Premier bi moral vedeti, da ogromno število državljanov, še posebej starejših in tistih v socialno ogroženih položajih, ter večina delavcev, v katerih družinah dela samo en član, nimajo tega luksuza, da si lahko privoščijo plačevanje fitnesa, še posebej pa ne podražitve vode. Za mnoge je voda osnovna potreba in pravica, ne pa kaprica ali luksuzna dobrina.

Ljudje, ki so odgovorni za takšne politične poteze, morajo vedeti, da je pitna voda elementarna potreba vsakega človeka, ne pa instrument političnega manipuliranja in ustvarjanja dobička.

Voda v Kantonu Sarajevo je v bistvu brezplačna, ker je naš naravni vir. Vendar državljani plačujejo storitev vzdrževanja vodovodne in kanalizacijske mreže, distribucije vode in odvajanja odpadnih voda. Postavlja se vprašanje, kaj državljani Sarajeva plačujejo, kaj pa dejansko dobijo?

Ključna dejstva so, da je Vlada KS v imenu KJKP “Vodovod in kanalizacija” (ViK) vzela kredit pri EIB v višini 25 milijonov evrov za rekonstrukcijo vodovodne mreže. Ta kredit je bil napovedan kot “zgodovinski korak” k reševanju problema izgub vode v mreži, ki so takrat znašali kar 70%.
Vlada je vzela kredit, ki ni ničesar popravil, saj danes, osem let kasneje, izgube v vodovodni mreži niso samo, da niso zmanjšane, ampak so narasle na 73%. Torej, ustvarjen je bil 25 milijonov evrov javnega dolga, ki ga bodo odplačevali državljani, in NIČesar ni bilo rešeno!

In zdaj, ko so enkrat že plačali to rekonstrukcijo z zadolževanjem, zahtevajo, da to storijo še enkrat z dvigom cene vode in preko hrbta državljanov Sarajeva.
Kar dodatno skrbi, je način, na katerega ViK izvaja svoje osnovne dejavnosti. Ključno delo tega javnega podjetja je vzdrževanje vodovodne in kanalizacijske mreže, vendar namesto, da bi to počelo z lastnimi kapacitetami in viri, ViK najema zasebne izvajalce preko javnih naročil. Praktično se ViK bolj ukvarja s postopki javnih naročil in administrativnimi posli kot s svojo dejansko dejavnostjo – dobavo vode, odvajanjem odpadnih voda in vzdrževanjem mreže.

Ne vem, kako je mogoče opravičiti dejstvo, da javno podjetje, katerega osnovna funkcija je vzdrževanje in servisiranje infrastrukture, porablja javni denar za zasebna podjetja, ki opravljajo to delo namesto njih?

Če je ViK samo “posrednik”, ki organizira javna naročila, se postavlja vprašanje upravičenosti njegovega obstoja v tej obliki. In kako je sploh mogoče, da javno podjetje, katerega osnovna dejavnost je vzdrževanje mreže, najema druga podjetja za izvajanje svoje osnovne dejavnosti?

Takšna praksa ne samo, da razvrednoti koncept javnih podjetij, ampak odpira vrata potencialnim zlorabam preko sistema javnih naročil, ki je bil že prej označen kot poligon za politično favoriziranje in sumljive poslovne aranžmaje.

Situacija postaja še bolj alarmantna, ko se pogleda širša slika, da se to javno podjetje uničuje v sklopu priprave terena za uvedbo zasebnega koncesionarja v vodovodni sistem Kantona Sarajevo. Po večmilijonskem kreditu, ki ga državljani odplačujejo, ob neuspehu pri zmanjševanju izgub in visoki ceni vzdrževanja, se ustvarja popolnoma upravičen razlog za prihod “rešitelja” iz zasebnega sektorja.

Vstop zasebnega koncesionarja bi pomenil popoln prevzem upravljanja tarifnega sistema, kar bi državljane Sarajeva pustilo brez kakršnegakoli vpliva na ceno vode in samo kakovost storitev. Izkušnje iz drugih držav so pokazale, da v trenutku, ko voda postane tržno blago pod zasebnim upravljanjem, cene enormno narastejo, s čimer socialne kategorije prebivalstva ostanejo brez osnovne človeške potrebe in pravice.

Trojka s svojimi zgrešenimi politikami mesto Sarajevo spreminja ne v provinco, ampak v brazilsko favelo, v kateri se Vojin Mijatović maščuje s svojimi prijatelji.

Tudi tokrat, kot med celotnim mandatom, Trojka kaže nesposobnost in neznanje svojih kadrovskih rešitev ter demonstrira pomanjkanje vizije upravljanja in razvoja Kantona Sarajevo. Vse to pa zaračunavajo na račun državljanov Sarajeva. Popoln sistemski kolaps in zlom celotne infrastrukture poskušajo prikazati kot nekakšen uspeh.

Pomanjkanje konkretnih rezultatov opravičujejo z neprofesionalnimi in diletantskimi izjavami, kot so primerjave cen vode s cenami fitnesa, v resnici pa gre za premišljeno politično spinanje z namenom, da bi se od javnosti skrila lastna nesposobnost in odprl prostor za privatizacijo najpomembnejših javnih virov in storitev Kantona Sarajevo.

VIK so že spremenili v javno podjetje brez javnega namena, podoben je primer z GRAS-om, skupina prijateljev iz Dubaja pa je pogled vrgla tudi na JP PD Butmir.