Varnostni svet ZN o stopnjevanju krize v Venezueli, Guterres zaskrbljen

(Patria) - Varnostni svet Združenih narodov ima nujno zasedanje zaradi stopnjevanja krize v Venezueli, ki jo je sprožilo ujetje Nicolása Madura in njegove žene s strani Združenih držav ter vrsta velikih napadov v Caracasu. Zasedanje je zahtevala sama Venezuela, zahtevo pa sta podprli dve stalni članici Sveta - Rusija in Kitajska.

V pismu, naslovljenem na Svet 3. januarja, s katerim je bilo uradno zahtevano današnje zasedanje, je Venezuela obtožila Združene države izvajanja vrste "brutalnih, neupravičenih in enostranskih oboroženih napadov" na civilne in vojaške cilje v državi. Caracas je pri tem obtožil Washington tudi kršitve Ustanovne listine Združenih narodov.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nespoštovanja mednarodnega prava v Venezueli ter opozoril na možno stopnjevanje nestabilnosti v državi in regiji. Njegovo sporočilo je bilo prebrano na nujni seji Varnostnega sveta ZN.

"Globoko sem zaskrbljen zaradi možnega intenziviranja nestabilnosti v državi, potencialnega vpliva na regijo in precedensa, ki bi ga to lahko postavilo za način vodenja odnosov med državami," je sporočil Guterres v izjavi, ki jo je prebrala diplomatka Rosemary DiCarlo.

"Dosledno sem poudarjal nujnost popolnega spoštovanja mednarodnega prava s strani vseh, vključno z Ustanovno listino Združenih narodov, ki zagotavlja temelj za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Še vedno sem globoko zaskrbljen, ker pravila mednarodnega prava niso bila spoštovana," je sklenil Guterres.

Kitajski predstavnik pri ZN, Fu Cong, je obtožil Združene države hude kršitve mednarodnega prava.

"Kot stalna članica Sveta so ZDA prezrle resne pomisleke mednarodne skupnosti, brezobzirno poteptale suverenost, varnost ter legitimne pravice in interese Venezuele ter resno kršile načela suverene enakosti," je izjavil Fu.

Poudaril je, da se nobena država ne more vsiljevati kot globalna avtoriteta. "Nobena država se ne more obnašati kot svetovna policija, niti si nobena država ne more domišljati, da je mednarodni sodnik." Kitajska je tudi jasno pozvala ZDA, naj takoj izpustijo Madura in njegovo ženo.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja je sporočil, da je ameriška intervencija šokirala vse, ki so upali na nov pristop Trumpove administracije, usmerjen v "diplomacijo in iskanje kompromisov". Namesto tega, meni Nebenzja, smo priča nevarnemu precedensu. "Napad na voditelja Venezuele je postal znanilec vrnitve v dobo brezpravja in prevlade ZDA s silo, kaosa in brezpravja," je dejal.

Ameriški veleposlanik pri ZN, Mike Waltz, je odločno zavrnil obtožbe ter vztrajal, da "v Venezueli ni vojne". Pojasnil je, da ne gre za vojaško okupacijo, temveč za ciljno usmerjeno akcijo. "Ne okupiramo države. To je bila operacija izvrševanja zakona zaradi zakonitih obtožnic, ki obstajajo desetletja," je dejal Waltz. Potegnil je vzporednico z ameriško aretacijo nekdanjega panamskega voditelja Manuela Noriege leta 1989 kot precedensom za tovrstno delovanje.

Waltz je napovedal, da bodo "neizpodbitni dokazi" o Madurovih zločinih, ki vključujejo obtožbe narko-terorizma, uvoza kokaina in trgovine z orožjem, "javno predstavljeni v sodnih postopkih ZDA".