Svet nacionalnih manjšin KS je poslal demanti HRT-ju zaradi oddaje Aleksandra Stankovića

SARAJEVO, (Patria) - Svet nacionalnih manjšin Kantona Sarajevo je poslal dopis HRT-HTV 1, ki ga je podpisal predsednik Davor Ebner, v katerem se odziva na izjavo voditelja oddaje "Nedjeljom u 2" Aleksandra Stankovića, ki je v pogovoru s članom Predsedstva BiH Željkom Komšićem med drugim izjavil: "Ni isto, vi nimate narodnih manjšin kot na Hrvaškem, vi imate tri konstitutivne narode, ni isto".

V pismu, ki je bilo poslano Katji Kušec, glavni in odgovorni urednici HRT-HTV, je navedeno, da so bile v omenjeni oddaji podane napačne informacije, na podlagi člena 2. odstavka (3). Zakona o elektronskih medijih ("NN RH," št. 153/09, 84/11, 94/13 in 136/13), in v zvezi s členom 40. Zakona o medijih ("NN RH," št. 59/04, 84/11 in 81/13) vas s tem prosimo, da objavite popravek brez sprememb in dopolnitev na istem ali enakovrednem mestu v programskem času in na enak ali enakovreden način, kot je bila objavljena informacija, na katero se popravek nanaša, in sicer:

- Napačna je izjava gospoda Aleksandra Stankovića: "Ni isto, vi nimate narodnih manjšin kot na Hrvaškem, vi imate tri konstitutivne narode, ni isto." izrečena v 50:20 minuti oddaje. Ker je bil gost oddaje član Predsedstva Bosne in Hercegovine, tolmačimo, da se besede "vi" nanašajo na Bosno in Hercegovino.

Dejstvo je, da v Bosni in Hercegovini ter Republiki Hrvaški živijo pripadniki istih narodnih manjšin, in sicer: Albanci, Avstrijci, Črnogorci, Čehi, Madžari, Makedonci, Nemci, Poljaki, Romi, Romuni, Rusini, Slovaki, Slovenci, Italijani, Turki, Ukrajinci in Judje. Z vpogledom v rezultate popisov prebivalstva, izvedenih v obeh državah, oziroma s primerjavo vsebine predpisov, ki urejajo družbeno-pravni položaj narodnih manjšin, je to zelo lahko ugotovljivo. V Bosni in Hercegovini je položaj narodnih manjšin urejen z Zakonom o zaščiti pravic pripadnikov narodnih manjšin BiH ("Uradni glasnik BiH," št. 12/03 in 76/05 in 93/08). Člen 3. odstavek (1) tega zakona glasi: "Narodna manjšina, v skladu s tem zakonom, je del prebivalstva-državljanov BiH, ki ne pripadajo nobenemu od treh konstitutivnih narodov, in jo sestavljajo ljudje istega ali podobnega etničnega porekla, iste ali podobne tradicije, običajev, verovanj, jezika, kulture in duhovnosti ter bližnje ali sorodne zgodovine in drugih značilnosti."

Lahko torej ugotovimo, da na Hrvaškem pripadniki narodnih manjšin, poleg drugih državljanov, živijo ob enem državotvornem narodu – Hrvatih, medtem ko v BiH pripadniki narodnih manjšin, poleg drugih državljanov, živijo ob treh državotvornih (konstitutivnih) narodih – Bošnjakih, Hrvatih in Srbih.

Zavedamo se, da se lahko bosanskohercegovski ustavno-pravni sistem tujemu opazovalcu zdi preveč zapleten. Skoraj zagotovo tudi je. Vendar to ne sme biti razlog za zanikanje obstoja manjšinskih etničnih skupnosti v Bosni in Hercegovini s podajanjem napačnih informacij.

Pripadniki narodnih manjšin v BiH, če se spomnimo samo sodnega primera Sejdić in Finci proti Bosni in Hercegovini – ki je potekal pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu in katerega izid je pritegnil domačo in mednarodno pozornost na diskriminatornost Ustave BiH – so aktivno vključeni v prizadevanja, da bi Bosno in Hercegovino naredili boljšo, pravičnejšo in prijetnejšo za življenje vseh – navaja Ebner.