Svet ministrov in PS BiH sta v pol leta realizirala le 4 odstotke načrtovanih zakonov

Prvo polletje 2017. je zaznamoval neformalni razpad vladajoče koalicije, ki se je poleg javnih spopadov njenih voditeljev (ki imajo vse odlike prezgodnje ogorčene predvolilne kampanje) kazal tudi v nefunkcionalnosti in slabih rezultatih oblasti na državni ravni, je pokazalo poročilo Centrov civilnih iniciativ, poroča agencija Patria.

Svet ministrov ni niti v drugem poskusu uspel skozi parlament »spraviti« svežnja zakonov o trošarinah, kar je bil predpogoj za nadaljevanje aranžmaja z MDS. To je glede na odvisnost oblasti BiH od kreditov morda najboljša ilustracija neobstoja vladajoče večine in politike kompromisov v državi.

Prišlo je tudi do ponovnega zastoja v procesu evropskih integracij. Ambiciozni roki za odgovore na vprašanja iz vprašalnika Evropske komisije so se podrli zaradi običajnih ovir, pa tudi zaradi nesposobnosti učinkovite rešitve nekaterih banalnih tehničnih vprašanj.

V drugo polovico leta smo vstopili s ponovnim sramotenjem države na mednarodni sceni. BiH zaradi notranjih sporov in vztrajanja pri ozko strankarskih interesih in projektih kot edina ni podpisala Pogodbe o pristopu k Transportni skupnosti na vrhu držav Zahodnega Balkana v Trstu, če tega ne stori do konca septembra, ji bodo ustavljeni projekti v vrednosti približno pol milijarde konvertibilnih mark. Prišlo je tudi do nesprejetja Poročila o delu Sveta ministrov za leto 2016 v PS BiH. Pri tem smo ponovno videli situacijo, ki je tako značilna za politiko BiH – da se vladajoče stranke hkrati obnašajo kot oblast in kot opozicija, torej da kritizirajo in zahtevajo zamenjavo vlade, v kateri same sodelujejo in iz katere ne kažejo namere izstopiti.

Svet ministrov BiH je v prvi polovici leta 2017 imel najnižji intenzitet dela v aktualnem mandatu. Opravil je le 19 rednih sej (što je pod predpisanim poslovnikom) in 7 izrednih.

Pri delu Sveta ministrov v aktualnem mandatu opažamo določene, a ne dramatične nihaje. Po padcu (s 778 na 708 obravnavanih ukrepov) v drugi polovici leta 2016, s katerim je bil ustavljen stalen porast produktivnosti Sveta ministrov, se je na polletni ravni v tem mandatu v prvi polovici leta 2017 produktivnost ponovno povečala in se je število obravnavanih ukrepov povečalo na 750.

Največji problem pri delu Sveta ministrov v prvi polovici leta 2017 je pri realizaciji najpomembnejših ukrepov in aktivnosti. V opazovanem obdobju se je Svet ministrov največ ukvarjal z različnimi poročili, informacijami ter načrti in programi, na katere odpade 41 % vseh obravnavanih ukrepov. Odločitve, soglasja, sklepi in rešitve predstavljajo nadaljnjih 32 %. 8,4 % predstavljajo odgovori na poslanska vprašanja in pobude. Zakonov pa je v skupni masi obravnavanih ukrepov le 2 %. In strategij 0,4 %.

Najbolj dramatična posledica disfunkcionalnosti oblasti na državni ravni se kaže v nizki realizaciji zakonov. Odkar je v drugi polovici leta 2015 Svet ministrov določil 26 zakonov, je realizacija tako padla, da je v naslednjem letu in pol določenih le še toliko. V prvi polovici leta 2017 je bilo skupaj določenih le 8 zakonov, ne glede na dvakratno sprejetje svežnja 4 zakonov, med katerimi je tudi Zakon o trošarinah, kot del proceduralne igre, katere cilj je bil, da se jih po vsaki ceni spravi skozi parlament.

Glede na trenutno učinkovitost bi Svet ministrov za realizacijo zakonov iz samo enega letnega programa dela potreboval celoten štiriletni mandat. Namreč, od 42 zakonov, ki jih je Program dela za leto 2017 predvidel za realizacijo, je bilo v prvih 6 mesecih realiziranih le 5. Torej, v drugo polovico leta smo vstopili s kar 37 nerealiziranimi zakoni.

Med nerealiziranimi zakoni je tudi zakon o zunanjih zadevah. Bosna in Hercegovina je edina država v regiji, ki nima tega zakona, čeprav na potrebo po njegovem sprejetju nenehno opozarjajo tudi revizijski in nadzorni poročili CCI.

Zaradi konstantnega odpora iz RS je vrsta nujnih strategij že vrsto let nesprejeta, čeprav njihovo nesprejetje povzroča tudi mednarodne sankcije, vključno z izgubo stotin milijonov evrov iz predpristopnih skladov EU. Čeprav so se v zadnjem času znatno okrepile aktivnosti glede izpolnjevanja obveznosti naše države do Energetske skupnosti, BiH še vedno nima Energetske strategije na državni ravni, niti državnega zakona o plinu, ki bi ju morali sprejeti najprej do konca leta 2014, nato pa do konca marca 2017, in zaradi najnovejših kršitev dogovorov tvega ponovno uvedbo sankcij in ustavitev že odobrene finančne podpore BiH s strani Energetske skupnosti EU.

Še vedno nista sprejeti niti Strategija razvoja BiH in Strategija socialnega vključevanja, čeprav je od nastanka zadnje minilo 7 let in sta se nanašali na obdobje do leta 2014. Zaradi pomanjkanja strategij o podeželju in kmetijstvu je država v preteklih letih že ostala brez pomembnih sredstev iz skladov IPA, namenjenih razvoju kmetijstva, in če se odnos znotraj države ne spremeni, bo izgubila še več. Kljub temu...

V prvi polovici leta 2017 je VM sprejel 3 strategije. Med njimi Srednjeročno strategijo upravljanja z dolgom BiH, ki je ena od obveznosti iz Akcijskega načrta za realizacijo Reformske agende. Spomnimo, da je bilo število sprejetih strategij že v prvih 2 letih aktualnega mandata večje od celotnega štiriletnega rezultata v prejšnjem mandatu.

Program dela VM do konca leta predvideva sprejetje še 4 pomembnih strategij, med katerimi posebej izpostavljamo strategijo zaposlovanja, strategijo o sodelovanju z zdomci in strategijo za boj proti diskriminaciji v BIH. Zanimivo je, da naj bi strategijo za boj proti diskriminaciji sprejele institucije, ki same izvajajo diskriminacijo – Svet ministrov BiH na spolni osnovi, Parlamentarna skupščina BiH pa na nacionalni.

Spomnimo, da Svet ministrov BiH krši Zakon o enakosti spolov, ki določa, da je najmanjša zastopanost enega spola v sestavi institucije 40 %, PS BiH pa še naprej krši sodbo Mednarodnega sodišča za človekove pravice in v Domu narodov PSBiH še vedno ni mest za pripadnike t.i. »Ostalih«.

Svet ministrov BiH je najprej zamujal s sprejetjem strategije za reformo pravosodnega sektorja v BiH, nato pa še bolj z sprejetjem akcijskega načrta za njeno realizacijo. Strategija, ki se nanaša na obdobje 2014.-2018., je bila določena 08.09.2015., Akcijski načrt pa šele 15.03.2017., torej približno 1,5 leta pred iztekom roka za implementacijo omenjene strategije.

Upočasnjeno je izvajanje aktivnosti, načrtovanih v akcijskem načrtu reformske agende na državni ravni. Od 34 splošnih ukrepov v Akcijskem načrtu, ki so v pristojnosti VM BiH, je bilo do 14.03.2017. v celoti sprejetih 18 ali 53 %, s tem, da se nenehno dela na še 7 ukrepih, katerih realizacija se je začela v preteklih dveh letih.

Namesto da bi bil do konca leta 2016 sprejet, je bil Program dela Sveta ministrov za leto 2017 sprejet februarja 2017. Osnutek proračuna za leto 2017 pa je Svet ministrov namesto najkasneje do 15. oktobra določil 3. novembra 2016, s čimer je onemogočil tudi Predsedstvu BiH, da pravočasno izpolni svojo obveznost v tem kontekstu.

V prvi polovici leta 2017 (sredi junija) je VM sprejel srednjeročni program dela Sveta ministrov za obdobje 2018.-2020. S tem so bili zagotovljeni predpogoji za kakovostno upravljanje razvoja v skladu s pristojnostmi Sveta ministrov BiH. Srednjeročni program dela Sveta ministrov BiH predstavlja osnovo za pripravo Dokumenta okvirnega proračuna in srednjeročnih programov dela institucij BiH. Le za polni smisel in pozitivne učinke tega ukrepa je nujno, da VM začne svoje načrtovane obveznosti izpolnjevati v zadovoljivem obsegu. Sicer vsi načrti ostanejo le mrtvo črko na papirju.

Transparentnost dela VM BiH je nenehno na zadovoljivi ravni. Pozitivno sliko kvari le neizvajanje javne razprave pri sprejemanju proračuna in obstoj možnosti za t.i. »diskrecijsko« trošenje proračunskega denarja iz t.i. tekoče rezerve s strani predsedujočega in namestnika predsedujočega Sveta ministrov BiH ter za člane Predsedstva BiH, kar CCI ocenjuje kot nesprejemljivo prakso, ocenjujoč, da je nedopustno, da se proračunska sredstva trošijo brez jasnih in transparentnih meril, in da je za vsako trošenje proračunskega denarja treba sprejeti odločitev institucije, ne pa posameznika.

Intenzivnost dela PS BiH v prvi polovici leta 2017 je ohranila nizko raven iz prejšnjega, drugega polletja 2016, ko je prišlo do znatnega padca dotakratne intenzivnosti dela. Opravljenih je bilo 8 rednih sej Predstavniškega in 5 Doma narodov, z še eno izredno sejo Predstavniškega doma.

Splošna produktivnost ne kaže znatnih nihanj. V opazovanem obdobju je bilo obravnavanih 217 ukrepov v Predstavniškem in 131 v Domu narodov. Kar je bolj ali manj v ravni povprečja dosedanjega poteka mandata. In tudi, seštevši, dosedanji rezultat v aktualnem mandatu je v ravni produktivnosti, prikazane v prvih dveh letih in pol prejšnjega mandata.

Ključni problem, na katerem se dramatično čuti disfunkcionalnost oblasti in neobstoječnost vladajoče večine, je izjemno nizka realizacija zakonov. V prvih 6 mesecih leta 2017 je bilo sprejetih le 2 zakona, kar je 6 in pol krat manj kot v prejšnjem, drugem polletju 2016. In oba sprejeta zakona sta le spremembi in dopolnitvi obstoječih zakonskih aktov.

V opazovanem obdobju je kulminiral problem neugodnega razmerja med sprejetimi in zavrnjenimi zakoni, po katerem je PS BiH posebna v svetovnem okviru. PS BiH je namreč znana po izjemno majhnem številu sprejetih in enakem, včasih pa tudi nekoliko večjem številu zavrnjenih zakonov. Rezultat v prvi polovici leta 2017 pa je resnično porazen in svojevrstno presenečenje celo za PS BiH. Namreč, v opazovanem obdobju je bilo sprejetih 2, zavrnjenih pa 7 zakonov ali 3,5-krat več od števila sprejetih. Kar doseženi rezultat uvršča med najslabše v zadnjih 11 letih.

Programi dela domov PS BiH so predvidevali, da bo v tem letu realiziranih okoli 50 zakonov. Kar pomeni, da je bilo za pol leta realiziranih – 4 (!) % od načrta. Torej, da bi s tem tempom za realizacijo zakonodajnega dela programa dela potrebovali več kot 3 štiriletne mandate.

PS BIH s takšnim odnosom dodatno razvrednoti sicer skromne rezultate Sveta ministrov. V prvih 6 mesecih leta 2017 ni bil sprejet noben (!) od 8 zakonov, ki jih je VM določil v tem obdobju. A 4 so bili zavrnjeni. Dva zakona, sprejeta v opazovanem obdobju, sta zakona, ki ju je Svet ministrov določil že leta 2015.

Oba doma PS BiH sta resno zamujala s sprejetjem svojih orientacijskih programov dela za leto 2017. Namesto do konca leta 2016 sta bila oba načrta sprejeta marca 2017.

Proračun za leto 2017 je bil sprejet pravočasno. Zamuda Sveta ministrov, ki je povzročila tudi zamudo Predsedstva BiH pri izpolnjevanju svojih obveznosti v predpisanih rokih, ni povzročila zamude PS BiH – oba doma sta proračun sprejela do 15.12.2016.

Skupni prejemki poslancev in delegatov obeh domov PSBiH, ob upoštevanju, da poslanski pavšal prejemajo vsi člani PSBiH, ne glede na njihov delovnopravni status, z dodatki za namestitev, ločeno življenje, delo v »ad-hoc« komisijah, prevoz na delo ter tople obroke, še vedno znašajo od 4.800 do 6.500 KM. In so med najvišjimi v regiji.

Začele so se konkretne aktivnosti znotraj PS BiH na ustvarjanju pogojev za pripravo zakona o preverjanju izvora premoženja funkcionarjev v institucijah BiH. Dom narodov PSBiH je na 28. seji, ki je potekala 04.05.2017., sprejel Sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za pripravo tega zakona, predlog tega sklepa pa je že uvrščen na dnevni red 51. seje Predstavniškega doma, ki bo potekala 07.09.2017.

Če bo prišlo do ustanovitve te medresorske delovne skupine (in upamo, da bo), bo njena naloga, da v roku šestih mesecev od uveljavitve tega sklepa pripravi navedeni zakon, in če bo potrebno, tudi spremembe obstoječih zakonov na ravni Bosne in Hercegovine, na področju boja proti korupciji, ter da konkretni predlog preko pooblaščenih predlagateljev pošlje v parlamentarno proceduro.

Še vedno ni sprejet »program vključevanja BiH v EU«. Po sprejetju »mehanizma koordinacije« evropskih integracij BiH, je izpolnjen ključni pogoj za končno sprejetje tega programa, ki predstavlja strateški oziroma načrtovalni dokument za pristop BiH k Evropski uniji, ki bi moral dati pregled vseh obveznosti BiH, dinamiko njihove realizacije, načrt izpolnjevanja kriterijev za članstvo BiH v EU, načrt usklajevanja domačega z zakonodajo EU, kot tudi oceno stroškov realizacije tega programa.

Še vedno je ena od najbolj pozitivnih strani dela Parlamentarne skupščine BiH visoka aktivnost poslancev pri predlaganju zakonskih rešitev. Od 36 zakonov, ki so bili v prvi polovici leta 2017 v parlamentarni proceduri, jih je skoraj polovica (17) predlaganih s strani poslancev in delegatov PS BiH.

- Vsekakor najbolj pozitiven segment dela Parlamenta BiH je njegova transparentnost, ki je lahko odličen primer vsem drugim institucijam oblasti v BiH, pa tudi širše. V zadnjih nekaj letih je Parlamentarna skupščina BiH dosegla zelo spoštljivo raven glede transparentnosti svojega dela, ki se je konec lanskega leta dodatno izboljšala z redizajniranjem uradne spletne strani te institucije.

Po drugi strani se sistemska diskriminacija državljanov BiH in kršitev mednarodnih zakonov s strani institucij BiH nadaljuje. Dom narodov PS BiH še naprej deluje brez predstavnikov »ostalih« v svoji sestavi, prav tako ni dogovora o tem, kako naj se sodba Sodišča v Strasbourgu implementira v kontekstu volitev članov Predsedstva. Nasprotno, zgodba se obrača v povsem nasprotno smer od namena sodbe. Namesto o individualnih pravicah, poteka politična vojna o kolektivnih.

Spomnimo, da živimo v državi, kjer institucije oblasti ne spoštujejo zakonov in Ustave ali odločitev ustavnih sodišč. Po podatkih s konca leta 2016 je obstajalo 13 neizvršenih odločb Ustavnega sodišča BiH, od katerih 5 v zvezi z zahtevki za oceno ustavnosti in osem iz apelacijske pristojnosti Ustavnega sodišča. Neizvršene odločbe Ustavnega sodišča, sprejete na podlagi zahtevkov za oceno ustavnosti, se nanašajo na obveznosti zakonodajnih teles: Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine (3), Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine (1) in Narodne skupščine/Sveta narodov Republike Srbske (1).

Treba je poskusiti doseči politični kompromis, ki bo omogočil oblikovanje parlamentarne večine, ki bo lahko omogočila normalno delo institucij in nadaljevanje reform ter evroatlantskih integracij. Sedanje stanje, čigar najboljša ilustracija je 4 % realizacija letnega načrta v 6 mesecih in 3 in pol krat več zavrnjenih kot sprejetih zakonov, je popolnoma nesprejemljivo.

Tako kot je nesprejemljivo, da se aktualna agonija podaljša vse do naslednjih volitev in da izgubimo še leto, leto in pol življenja v čakanju in gledanju predvolilnih kampanj, je sklep CCI.