Svet ministrov BiH prikril, da je državljanstvo podelil Blagoju Bakoviću, ki je podpiral Šešelja

(Patria) - Svet ministrov BiH je podelil državljanstvo srbskemu književniku Blagoju Bakoviću, ki je prej izražal podporo Vojislavu Šešelju med sojenjem, v katerem je bil obsojen za vojne zločine v vojvodinski vasi Hrtkovci.

Bakoviću je Svet ministrov BiH državljanstvo podelil na njegovo zahtevo, potem ko je priporočilo dala vlada RS, kot osebi, ki je posebno koristna za BiH s področja kulture, so pokazale informacije iz Ministrstva za civilne zadeve, v katere je Detektor imel vpogled.

Svet ministrov BiH, spomnimo, v sporočilu po včerajšnji 85. seji te informacije ni nikjer omenil, ko pa gre za podeljevanje bosanskohercegovskega državljanstva, je navedeno le tisto s področja športa, in sicer egipčanskemu državljanu Yasserju Salemu.


Del sporočila Sveta ministrov BiH o podelitvi bh. državljanstva

Baković je avtor več kot 50 knjig in njegova poezija je prejela številne nagrade, med njimi tudi nekatere podeljene v Rusiji.

Kar ni navedeno v njegovem umetniškem opusu, je podpora Vojislavu Šešelju med shodi, ki jih je organizirala Srbska radikalna stranka v letih 2013 in 2014 v Novem Sadu, medtem ko je bil Šešelj v priporu Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu.

Na prvem od takšnih shodov, z naslovom "Svoboda Šešelju", je Baković recitiral več svojih pesmi, od katerih je nekatere posvetil Šešelju in "njegovemu boju na Haškem sodišču".

Leto kasneje je na protestnem shodu "Osvobodite Šešelja" Baković izjavil, da je Šešelj "seme svobode srbskega naroda".

- On ve, da je na Haško sodišče odšel zaradi obrambe vseh nas, današnji veliki pa bi vse dali, da so majhni kot zrno. Dokler obstaja vsaj najmanjše seme svobode med srbskim narodom, ne smemo odnehati.

Dve prečni deski sta pribiti na usta mojega naroda in govorijo le tisti, ki jih niso uspeli utišati, takšni kot Šešelj - je na tem shodu dejal Baković, piše v objavi Srbske radikalne stranke.

Baković za Detektor pravi, da nikoli ni podpiral ideologije Šešelja niti ni bil član njegove politične stranke, ampak se je shodov udeležil, ker meni, da ima vsaka oseba pravico do pravice.

- Jaz sem izražal podporo Vojislavu Šešelju kot človeku, ki ima pravico do sojenja. Sploh ga nisem branil kot človeka, ki je nedolžen ali kriv, ampak kot nekoga, ki deset let preživi v zaporu brez pravice do sojenja - navaja Baković.

Dodaja, da obsoja vsa zla dejanja, ki so bila storjena, in da nikoli ni glasoval za Šešelja, zanikal pa je tudi, da bi bil seznanjen s pravnomočno sodbo.

- To obsojam, recimo. Če je bilo to, to obsojam in se temu pridružujem - je dejal Baković, potem ko so ga novinarji Detektorja opozorili na obstoj pravnomočne sodbe.

Šešelja je aprila 2018 Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MMKS) pravnomočno obsodil na 10 let zapora zaradi spodbujanja in izvrševanja pregona Hrvatov leta 1992 v vasi Hrtkovci v Vojvodini.

V isti zadevi mu je bilo sojeno za pregon na politični, rasni in verski podlagi na območju BiH, Srbije in Hrvaške, vendar je bil teh obtožb oproščen.

Med postopkom, ki je trajal več kot deset let, so bili v Srbiji večkrat organizirani shodi podpore, na katerih so zahtevali, da ga izpustijo iz pripora.

MMKS je leta 2024 pravosodju Srbije prepustil zadevo proti Šešelju in štirim njegovim sodelavcem, obtoženi pa so kršitve pravilnika Sodišča v Haagu o zaščiti identitete prič in zaupne dokumentacije.

Gre za dokumente iz procesa, v katerem je bil Šešelj v Haagu obsojen, vendar novo sojenje v Beogradu do danes ni steklo.

Baković je dodal tudi, da izraža podporo vsakemu človeku, ki ima "pravico do človekovih pravic", in da bi se udeležil takšnih shodov za kogarkoli ter da na njih ni bil kot član stranke.

- Pomeni, prisežem ti, da bi to storil za ne vem koga, da bi to za muslimana, za Hrvata, da ga držijo ne vem koliko in da me nekdo pokliče: 'Bi podprl, da se sojenje njemu konča ali ne vem', jaz bi rekel: 'Da' - je zaključil Baković.

Podeljevanje državljanstva posameznikom, ki so javno izrazili podporo osebam, kot je Vojislav Šešelj, znanstveni sodelavec Inštituta za raziskovanje zločinov proti človečnosti in mednarodnega prava Univerze v Sarajevu Hikmet Karčić vidi kot slabo sporočilo za žrtve zločinov.

- Tudi v primerih, ko takšne osebe izpolnjujejo formalno-pravne pogoje, je pomembno pretehtati moralne in etične vidike neke odločitve, preden je sprejeta.

Ali bi to lahko kdo preprečil, morda od bošnjaških ministrov - verjetno bi lahko, ampak zakaj to ni bilo storjeno, ne vem - poudarja Karčić.