Svet ministrov BiH ne obvešča državljanov o stanju varnosti v BiH – namerno prikrivanje podatkov ali malomarnost?

(Patria) – Po daljšem premoru se je na seji Sveta ministrov BiH (SM BiH) pojavila točka dnevnega reda
v zvezi s sprejetjem Informacije o stanju varnosti v BiH za leto 2024, ki jo je predlagalo Ministrstvo za varnost BiH (MV BiH). Zadevna točka naj bi se obravnavala na 86. seji SM BiH, ki je potekala 22. 7. 2025. Kot je razvidno iz sporočila s seje, ni bila uvrščena na dnevni red, s čimer je javnost ostala brez podatkov, ki bi morali zagotoviti institucionalni pregled stanja, ki smo mu vsakodnevno priča ob branju stolpcev črne kronike v medijih, piše v analizi Centra za varnostne študije.

„V času, ko so državljani izpostavljeni številnim informacijam o kriminalu vseh pojavnih oblik, se od oblasti
upravičeno pričakuje, da javnosti predstavijo rezultate svojega institucionalnega odziva na zaščito državljanov in
družbe. Spomnimo, da so izdatki za javno varnost, torej policijske strukture v BiH, že zdavnaj presegli 1,1 milijarde KM, zato je javnost zainteresirana za rezultate dela teh institucij. Kot
vidimo, so takšne informacije javnosti odrekli politični koalicijski partnerji v državni
oblasti,“ je bilo povedano.

Dodaja se: „Zadnja informacija o stanju varnosti je na voljo na spletni strani MV BiH za leto 2022, ki jo je SM BiH sprejel 14. 6. 2024, torej z letom zamude. Poročila za leto 2023 ni
na voljo na spletni strani MV BiH, zato domnevamo, da ni naletelo na zanimanje ali soglasje SM BiH, v obliki, za katero domnevamo, da jo je predlagalo pristojno ministrstvo. Po drugi strani evropski standardi, h katerim deklarativno stremimo, narekujejo redno obveščanje javnosti o rezultatih operativnih dejavnosti varnostnih služb. Tako je na spletni strani EMPACT (Evropska večdisciplinarna platforma proti kriminalnim grožnjam) mogoče najti podatke, da je bilo v okviru operativnih akcijskih načrtov za leto 2024 sproženih več kot 6.600 preiskav, zaseženih več kot 2 milijardi KM nezakonito pridobljenega premoženja, zaplenjenih približno 85 ton drog, aretiranih več kot 13.500 kriminalcev in zaseženih skoraj 2.000 kosov ilegalnega orožja.“

„Tako državljani v sodobnih družbah uživajo demokratične vrednote in načela, torej pravico do obveščenosti in ocene rezultatov dela tistih, ki porabljajo njihova proračunska sredstva. Še bolj porazno od navedenega odnosa izvršilne oblasti do javnosti je vztrajna tišina in pomanjkanje empatije do katastrofalnega stanja v družbi, tako pri državljanih kot pri strokovni javnosti, poslancih, nevladnem sektorju in medijih, ki so aktivni akterji nadzora in kontrole nad varnostnim sektorjem. Prav pomanjkanje glasu in aktivizma v boju za zagotovljene demokratične pravice omogoča oblastem lagodno in udobno vedenje z vsiljevanjem tem in preusmerjanjem fokusa javnosti na vprašanja, ki so v njihovem osebnem ali strankarskem interesu.

O sami kakovosti informacije o stanju varnosti, ki se občasno predstavi javnosti, bomo kdaj drugič, a že bežen pogled lahko pokaže, da je daleč od uporabne vsebine v precej digitalni dobi in z ostanki oblike poročanja s konca prejšnjega stoletja,“ sklepajo v analizi.