(VIDEO) Kulenović za NAP: ZAVNOBiH je ohranil državnost, mi moramo odločno in z vizijo narediti Bosno moderno državo!

Pogovarjal se je: Rasim Belko

Predsednik Združenja neodvisnih intelektualcev "Krug 99" Adil Kulenović v intervjuju ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine govori, zakaj je ZAVNOBiH pomemben v naši zgodovini, pa tudi, zakaj je pomembno, da se spominjamo korenin te zgodovine in tistih dogodkov, ki so odločili, da danes živimo v suvereni in neodvisni državi.

Kulenović odgovarja tudi, kaj primanjkuje intelektualni, politični in državljanski masi progresivnih sil, da bi Bosno in Hercegovino premaknili k moderni državi, premagali ustavne posledice genocida in vojne zločinov ter kako odločnost pri vsem tem pomembna.

Še preden začnete brati ali gledati celoten intervju, preberite in razumite sporočilo Adila Kulenovića:

"Bilo bi lepo, če bi vsak državljan, ki se identificira s to državo, 25. novembra oblekel belo srajco in pokazal, da ljubi to državo!"

Video in montaža: Anel Bešić

O pomenu ZAVNOBiH-a in kako pomemben je ta dogodek današnjim generacijam sploh znan?

Kulenović: Rekel bi, da je to problem, ki je obstajal, tudi v preteklosti, ne le danes. Spomnim se predvojnih časov, v času Bosne in Hercegovine v okviru SFRJ, obeleževanje ZAVNOBiH je bilo bolj paradno in manifestno, kot pa s polno zavednostjo in občutkom, da gre za izjemno pomemben praznik, ki daje potrditev identiteti Bosne in Hercegovine.

Nekako je obstajal skorajda pozabljeni preteklost. Zdelo se je, kot da Bosna in Hercegovina obstaja, a ni do konca to, kar bi danes morala biti. V intelektualnih krogih je obstajal občutek, da je leto 1943 pomembna faza k ustvarjanju bosanske državnosti in končnemu zavrnitvi tistega, kar je prišlo z Avstro-Ogrsko, in sicer, da je bila Bosna in Hercegovina obravnavana kot nekakšen corpus separatum.

Problem je, da smo imeli pozabljeno preteklost v smislu avtentičnosti korenin BiH. Kot da se je preteklost pomnila od prihoda islama, srednjeveška preteklost pa je bila skoraj neznana. Največje zavedanje o pomenu obnove državnosti Bosne je prišlo v vojni, ko so se ljudje bolj identificirali s globokimi koreninami Bosne in Hercegovine.

Današnje neobčutenje globokega pomena obnove državnosti BiH izhaja iz nepoznavanja in nespoštovanja naše preteklosti. Kot da smo bili bolj vezani na BiH skozi identiteto, ki se je vsiljevala in živela, identiteto, ki je bila bolj posredovana religijsko, kot pa državno.

Je dejstvo, da je bila BiH jedro antifašističnega boja, odločilo, da so se bosanski predstavniki uprli hegemoniji Srbije in Hrvaške?

Kulenović: To je popolnoma res. V knjigi Marka Attile Hoarea lahko najdemo nešteto dejstev, da BiH ni bila le geografsko stičišče, ampak da je bila zaradi svojega multietničnega sestava najboljša opora za združevanje antifašističnih sil.

Tito (Josip Broz) je nedvomno vedel, kaj je bilo metaforično rečeno v letih 1938 in 1939 ter sporazum Cvetković - Maček na račun BiH. Njihova ideja, da bodo s porazom BiH zajezili trajen srbsko-hrvaški konflikt, je bila pravilna, saj je s potrditvijo načina življenja dajala osnovo za ustvarjanje političnih sil in iskanje rešitev za takratno Jugoslavijo.

Prepričan sem, da leto 1943 v smislu ZAVNOBiH-a ni bila nikakršna komunistična zarota, ampak je bil izhod in rešitev za antifašistični boj in obnovo Jugoslavije na temeljih, na katerih naj bi nudila polno enakopravnost za BiH kot končno rešitev jugoslovanskega vprašanja.

Foto: Patria

ZAVNOBiH je temelj državnosti, 1. marec pa krov, ki varuje tako suverenost kot državnost. Vendar pa danes živimo Dayton, ki je priznal dejansko stanje po dvojni agresiji. Ali lahko danes politiki in intelektualci prilagodijo ZAVNOBiH, da bo postal ustava moderne Bosne in Hercegovine, da premagamo tako hegemonijo, s katero se že dolgo borimo, kot tudi stanje, v katerem nismo prepričani, ali bomo preživeli kot država?

Kulenović: Prvi marec, kot najpomembnejši datum za BiH v novejši zgodovini, je bil nedvomno zaznamovan z referendumom.

Vprašanje se je glasilo - ali ste za neodvisno, suvereno Bosno in Hercegovino, državo enakopravnih državljanov, narodov BiH (opisno) in drugih državljanov. To vprašanje jasno pove, kakšen državni oblik. Državo enakopravnih državljanov (vejica in), ni in narodov, ampak vejica.

Nasprotno temu vprašanju je bilo "livansko vprašanje", ki je bilo zavrnjeno, da se o njem sploh razpravlja, in to livanjsko vprašanje je potrdilo tisto, kar danes živimo. To imamo kot stanje in realpolitiko, ki so jo podprle ne le domače politične sile, ampak realpolitika mednarodne skupnosti.

Livansko vprašanje se je glasilo - ali ste za suvereno in neodvisno Bosno in Hercegovino enakopravnih in suverenih Srbov, Hrvatov in Muslimanov, ki bodo živeli na svojih ozemljih in v svojih kantonih. In vidimo, da se je odstopilo od tiste ključne deklaracije, izražene volje državljanov na referendumu, ki jo je mednarodna skupnost sprejela kot pravilno.

Zakaj se je obrnilo k tistemu, kar ni bilo referendumsko vprašanje, ampak k tistemu, kar je bilo vprašanje v rezervi s strani HDZ-ja, oziroma takratnega političnega establišmenta Hrvaške na čelu s Tuđmanom, je že nekaj drugega.

Če gledate realno, je kasnejši potek vojne pomenil popuščanje tem silam livanjskega, ne pa referendumskega vprašanja. To je pomenilo, da je treba sprejeti suverenost narodov, z drugimi besedami delitev, pa tudi odstopanja od tistega, kar so bili sanje o moderni ureditvi.

Komunizem ni propadel zaradi coca-cole ali velikih nesvobode, ampak je padel zaradi velikih upanj največjega števila intelektualcev za svoboščine in večstrankarstvo, ki smo jih idealizirali, a se je na koncu izkazalo, da je ta korenina svobode pokazala svoj grd obraz. Tok, ki traja do današnjih dni, je tok livanjskega vprašanja, ne pa referendumsko deklaracijo o suverenosti in neodvisnosti BiH z liberalno demokracijo.

Avdo Humo, eden od udeležencev ZAVNOBiH-a, je dejal, da če bodo Muslimani (danes Bošnjaki) spali, jim grozi izginotje veliko hitreje, kot si mislijo. Danes so ti Bošnjaki nekako najbolj prevzeli ZAVNOBiH, čeprav ga nekateri od njih zanikajo, in najbolj prevzeli boj za državnost Bosne in Hercegovine. Vendar pa politika, ki vodi tako Bošnjake kot državno politiko, nekako spi in deluje po reakciji. Kako se soočiti s tem problemom, ki traja že leta, da ta probosanska politika spi?

Kulenović: Podobno stanje zmede smo imeli med vojno. Takrat nismo do konca vedeli, za kakšno Bosno in Hercegovino se borimo. Bilo je načelnih izjav, da se borimo za suvereno in celovito Bosno, a manjkale so ključne vizije, ki manjkajo tudi danes. Zato danes poteka tudi razprava, kako doseči, da Bosna prizna tisto, kar ima kot dejansko stanje, in da bo to vizija za prihodnost, ki bo nato potegnila ljudsko voljo, da se identificira s temi vizijami. To je vprašanje o bosanski naciji.

Nismo se zavedali, da smo prestali vse korake pridobivanja naroda. Mednarodno smo priznani, polnopravni član ZN, na koncu smo dobili Ustavo, ki je potrdila, da je Bosna in Hercegovina država, ki nadaljuje kontinuiteto RBiH.

Štelose povsem normalno, da bodo nekega dne progresivne sile imele pravico in realno osnovo, da zahtevajo, da se Ustava, ki je nastala v pogojih genocida in vojne zločinov, razveljavi in da se nekega dne vrne na Ustavo RBiH. To so le namigi, kaj bi bilo treba storiti.

Krog 99 je od Sodišča v Strasbourgu zahteval, da se Ustava BiH, ustvarjena na podlagi genocida in vojne zločinov, razveljavi. Sodišče v Strasbourgu nas je zavrnilo, ker nismo izpolnili formalnih pogojev... Prevladala je nepravniška logika, za katero je stala politika, s katero se soočamo še danes, v kateri se priznavajo principi sile, ne pa prava in mednarodnega reda.

Naša pot k moderni BiH 21. stoletja je energija, ki se šele mora odpreti, da bi se ljudske mase in politični akterji identificirali s to vizijo. Ne morem razumeti Srbov, Hrvatov, pa tudi Bošnjakov, ki ne morejo razumeti poti in vizije, ki bo vodila k razvoju.

Če bomo povsem odkriti, je treba vsako zapletenost, vsako trpljenje, zmedo glede terminologij, končno sneti tančico z oči in se obrniti k prihodnosti Bosne in Hercegovine, ki bi prinesla pravico, da se vsak človek te države počuti enakopravnega, ne pa diskriminiranega. Ker smo vsi v tej državi diskriminirani.

Naša odločnost za boj za prihodnost mora biti hkrati tudi naša ključna moč, spodbuda in impuls v zahtevah za moderno Bosno in Hercegovino, ki bo v standardih najboljših vrednot zahodne demokracije. To v največji meri objektivno zahtevajo predvsem Bošnjaki, ki se poskušajo zatreti z različnimi diplomacijami o islamizmu, džihadizmu, kar je milo rečeno žalitev zdravega razuma!

Srečen Dan državnosti Bosne in Hercegovine!