(VIDEO) Hadžidedić za NAP: Volja naroda se izraža v Ustavi, realna politika zahteva oživitev bosanstva in republike Bosne!

Pogovarjal se je Rasim Belko

Volja naroda se izraža skozi Ustav, ne pa s popisovanjem etničnih identitet in določanjem, katera skupina ima statistično večino, pravi v pogovoru za Patrijo profesor Zlatko Hadžidedić.

V intervjuju za Patrijo profesor Hadžidedić govori o bosanstvu in bošnjaštvu. Ali eno izključuje drugo, ali je izhod iz vsega bosanski narod, kakšni so cilji različnih skupin in posameznikov, ki v zadnjem času postavljajo bosanstvo in bošnjaštvo v nasprotje.

„Narod je kolektiv. Obstajajo interpretacije, da je Bosna in Hercegovina, ker je mednarodno priznana, že narod. Vendar je narod kolektiv, ki verjame, da ima suverenost za oblikovanje države. Narod tvorijo vsi državljani določene države ali tisti, ki se ob ustvarjanju te države identificirajo z idejo ustvarjanja lastne države. Znanost to tako gleda, interpretacija, da je narod enak državi, je preveč svobodna. Smo priznani kot država, recimo, da smo priznani tudi kot narod. Vendar obstaja temeljni problem, moramo sebe priznati kot Bosance, kot bosanski narod, da bi delovali v svetu realne politike kot narod,“ pravi profesor Hadžidedić.

Pojasnjuje, da dokler obstaja zaznava, da v BiH obstajajo tri etnične skupine, ki sebe upravičeno imenujejo narodi, ne moremo ustvarjati bosanskega naroda.

„Moramo vrniti suverenost Bosni in Hercegovini, še več, moramo ponovno vrniti, da se imenuje Bosna, saj je bilo nekoč zavestno narejeno, da se imenuje Bosna in Hercegovina. Dokler imamo Bosance in Hercegovce, bomo imeli dualizem. Moramo imeti en narod, eno suverenost. Moramo biti bosanski narod, ki bo imel nacionalno bosansko državo. Etnoreligijske skupine pripadajo povsem drugi sferi, sferi zasebne identitete. V javnem prostoru je naša identiteta bosanska, v zasebnem je lahko bošnjaška, srbska ali hrvaška. Eno drugo ne izključuje,“ poudarja profesor Hadžidedić.

Profesor Hadžidedić govori tudi o tem, zakaj so problematični stavovi profesorja Suada Kurtćehajića, pa tudi zakaj je nevaren shod, napovedan v Sarajevu za 25. november, ki ga organizirajo ljudje okoli nekdanjega reisa Mustafe Cerića.

Pogovarjali smo se tudi o delovanju Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, ko potekajo odločilne bitke za njen obstoj.