
SARAJEVO, (Patria) - Davnega leta 2007 je Admir Pozderović prejel zlato medaljo v Strasbourgu za patent premičnega "ležečega policaja.
Njegov izum je bil v praksi realiziran v zadnjih letih v Nemčiji.
Čeprav razen medalje, ki krasi njegove vitrine, od svojega izuma ni imel nikakršne koristi, je Admir Pozderović srečen, da je našel resnično uporabo. V šali pravi, da je to dokaz, da Nemci 10 let za BiH zaostajajo v pameti.
Mesto Hanau je namestilo samodejne ležeče policaje.
"To je eden od problemov, s katerimi na žalost živimo v BiH. Mi smo družba, ki se kot da boji biti prva v nečem. Bojimo se, kaj bodo drugi rekli, zato vedno čakamo, da stvari prepisujemo od drugih. Zato moj patent ni mogel doživeti uporabe v BiH, jaz pa svojih patentov nikoli nisem ščitil, bili so javno dostopni in vesel sem, da se je eden od njih uveljavil v praksi," pravi Pozderović za portal LikeStory.
Seveda so ležeči policaji, ki so bili postavljeni v Nemčiji, tehnološko naprednejši, saj je Pozderović svojega prilagodil takratnim tehničnim možnostim, vendar je princip enak. Radar meri hitrost, s katero se vozilo približuje mestu, kjer je ležeči policaj. Če se vozilo giblje v okviru omejitev, se ležeči policaj spusti.
"Bilo je to obdobje, ko so se množično v BiH postavljali ležeči policaji. Gledal sem muke voznikov, še posebej tistih, ki vozijo nižje avtomobile, da bi premagali oviro na poti, ne da bi opraskali vozilo. Moje mnenje je bilo vedno, da imajo vestni vozniki ne smejo imeti nepotrebnih ovir, medtem ko tisti, ki s svojim načinom vožnje ogrožajo varnost drugih, naj bi zaradi načina vožnje poškodovali avtomobil. Poleg tega ni potrebe, da vestni voznik na primer sredi noči prečka ležečega policaja," govori Pozderović.
Poleg te je prejel še dve zlati medalji za inovacije in eno bronasto medaljo. Zasnoval je očala za vožnjo ponoči, pa tudi pnevmatike s premičnimi čepi, da bi se izognili uporabi verig v snegu. Patentov ni ščitil, predrago je, in meni, da je največja nagrada, ko lahko koristijo širši skupnosti.
"Imel sem spletno stran, na kateri je bilo vse, kar sem naredil, dostopno in prosto za uporabo," pravi Pozderović in se vrača k začetku zgodbe, strah pred napredkom v BiH. Pravi, da je tudi v času, ko je bil minister v BPK Goražde, pogosto od sodelavcev za nekatere "inovativne" rešitve slišal vprašanje "kje si to videl"?
"Ali je pomembno, če to obstaja nekje, oceniš, ali je dobro ali ne, in delaš," pripoveduje Pozderović.
Ljubezen do inovacij je ostala iz srednje šole. Končal je elektrotehniško šolo, ki je po njegovem mnenju danes enakovredna magisteriju, kar kaže tudi na nujnost reform v izobraževanju.
Vojna in življenje po njej so ga popeljali v drugo smer. Diplomiral je obrambo in zaščito, magistriral pa ekonomijo. Poleg tega je Pozderović tudi član MENSAE, organizacije, ki združuje ljudi, katerih ugotovljena inteligenca spada v zgornjih 2 % splošne populacije. O tem Admir ne govori veliko, vendar so ga rezultati na testih uvrstili v zgornjo polovico članov MENSA.
Admir spada med ljudi z IQ nad 165, kar se je v BiH, še posebej v manjših sredinah, pogosteje izkazalo kot breme, ne pa prednost. Politiki se najbolj bojijo znanja, zato je bil Admir dolgo časa po tem, ko je prenehal biti član kantonalne vlade, na evidenci brezposelnih oseb v Goraždu.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























