Povezava Čovića in Džaferovića: Kako so bili odkupljeni krediti podjetja Soko od Razvojne banke

Čeprav je preiskava finančne policije v Razvojni banki Federacije že zdavnaj končana in je zadeva predana  tožilstvu Kantona Sarajevo, ni bilo nikakršnih odzivov. Po obljubah nekdanje tožilke Nives Kanevčev, da bo ta primer potegnila iz predala, se med njenim mandatom banka ni dotaknila, piše novinarska agencija Patria.

Ramiz Džaferović, dolgoletni direktor te državne banke, je ostal nedotaknjen. Pravna država je ostala nemočno, saj so vse mreže spletene in vse povezave povezane, od Sarajeva do Mostarja. Če pogledamo sestave Nadzornega odbora te institucije, bo jasno, da so banko več let vodile strukture HDZ in ljudje, blizu Draganu Čoviću.

Navsezadnje je bil sam Džaferović veljal za Čovićevega bližnjega prijatelja. To so javno priznavale strukture SDA.

Odkupi kreditov preko zveze

Ko je Džaferović sredi leta 2006 postal vodja te banke, je bil istočasno ustanovljen tudi takratni Nadzorni odbor. Za predsednico Nadzornega odbora je bila izbrana Ankica Kolobarić, članica pa Mila Gadžić. Tako Gadžićeva kot Kolobarićeva sta dolgoletni finančni funkcionarki, zahvaljujoč zaupanju, ki jima ga je izkazal vodja HDZ Dragan Čović.

Kasneje se bo izkazalo, da je vpliv tega sokolskega kroga odločilen pri delu Razvojne banke. Ko je finančna policija na skoraj 300 straneh končala preiskavo poslovanja Razvojne banke pod vodstvom Džaferovića, so se predvsem osredotočili na navzkrižje interesov. Namreč, tisti, ki so dobili kredite, bi takoj naročili revizijo v Džaferovićevi revizijski hiši.

Takoj po prihodu v banko je Džaferović izvedel zanimivo finančno akrobacijo. Namreč, interni revizor je v svojem poročilu za obdobje junij – september 2007 potrdil, da je banka prevzela kredit „Soko Aira“, ki ga je ta imel v Hercegovački banki. Zavarovanje kredita je bil poslovni objekt v Rodoču pri Mostarju.

V vseh medijih je bilo objavljeno, da je bil Soko Air privatiziran, skupaj s še 18 podjetji Sokola, in da je bila privatizacija končana davnega leta 2003. Torej, ključno vprašanje je, zakaj bi državna banka odkupovala dolg privatiziranega podjetja?

Akrobacije se nadaljujejo, tako je kreditni odbor banke, na čelu katerega je Džaferović, s svojim sklepom 8596-II/07 z dne 27. julija 2007 odstopil/prodal terjatve od podjetja Soko Air doo Mostar podjetju „Mostarski sajam“ doo Mostar, v višini 511.174 bosanskih mark.

Verjetno se bodo nekateri bančniki zamislili nad še enim finančnim paradoksom: Na tej seji Kreditnega odbora Džaferović odobri popust na ta kredit v višini 30 odstotkov in nato skupni znesek 730.248,67 KM zmanjša za 219.074,67 KM. Torej, najprej je bil kredit zasebnega podjetja odkupljen, nato pa ugodno odstopljen drugemu zasebnemu podjetju – „Mostarskemu sejmu“.

Mostarski sejem je prevzel dolg Soko Aira, banka pa se je zavezala, da bo v sodnem postopku ostala upnik, dokler ne bo plačan zahtevani znesek. Vendar pa po predvidenem ni šlo niti plačilo tega zneska. Na seji Kreditnega odbora, ki je potekala 3. oktobra, torej dva meseca kasneje, je bil sprejet Sklep o podaljšanju roka veljavnosti Sklepa Kreditnega odbora 8596-II/07, sprejetega na 377. seji o prodaji terjatev podjetju Mostarski sejem v višini 511.174 KM z rokom plačila do 30. septembra 2007. Nov rok bo 30. oktober 2007.

Kreditne akrobacije za izgubo sledi

Mostarski sejem je domnevno 28. septembra 2007 vplačal 100 tisoč mark tega dolga.

Sprejet je bil še en sklep, da je treba vplačilo Mostarskega sejma v višini 100 tisoč mark „prihodkovati“, kar je bil v najmanjšem primeru nenavaden izid, saj je bil breme možnih sodnih stroškov s sklepom prenesen na „Mostarski sejem“.

Nemogoče je izvedeti, kako se je ta kredit kasneje vračal, saj se z njim nadalje nista ukvarjala ne Kreditni odbor ne interna revizija, medtem ko je bila dokumentacija med preiskavo finančne policije skrita. Kredit ostaja primer, kako se je vrtelo v krogu s finančnimi akrobacijami, dokler se sled ni zabrisala.

Zaradi številnih dejstev Razvojno banko imenujejo banka za navzkrižje interesov.  

Ankica Kolobarić, sicer Čovićeva botrica, je veliko pred tem primerom bila koordinatorica za posle internega revizorja v Hercegovački banki. Leta 2007 je kot predsednica NO Razvojne banke odobrila te skoraj donatorske poteze vodstva banke do Soko Aira in do Mostarskega sejma.

Njen mož Branko je bil direktor podjetja Soko Vita, nekaj kasneje pa namestnik glavnega revizorja Federacije. Mila Gadžić je bila na čelu Agencije za privatizacijo, ko je bil Soko za simboličen denar privatiziran in ko je njen pokojni brat Dragan postal eden od lastnikov privatiziranega Sokola. V času te Džaferovićeve akrobatske kredite je bila Mila Gadžić članica Nadzornega odbora Zvezne banke. Interesi delujejo harmonično, saj je bivši prvi mož Sokola in praktični vodja vseh teh kadrov Dragan Čović, vodja HDZ-ja. 

Zanimivo bi bilo analizirati tudi druge kredite za skupino Soko, ki jih je Džaferović enako akrobatsko plasiral. Banka ima danes zelo malo plasmanov. Čeprav tega nihče ne priznava, je situacija kritična, na opozorila o takšnem stanju pa nihče iz vladajoče SDA ne želi reagirati. Sedanji direktor Salko Selaman ne uvaja ne revizije ne finančne policije, niti ne govori o delu banke, čeprav je njegova zamenjava že pripravljena. Poročilo finančne policije je še vedno v predalih, in to skoraj sedem let po tem, ko je bilo predano tožilstvu.