Velika razprava: Ima li Parlament BiH moč vojaškim zločincem omejiti pasivno volilno pravico

Na seji Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine bodo danes obravnavali več zakonskih rešitev, med katerimi so tudi spremembe volilnega in kazenskega zakonika, ki se nanašajo na prepoved kandidiranja obsojenih vojaških zločincev na volitvah in prepoved zanikanja genocida in drugih zločinov po predlogu poslanca Denisa Bećirovića (SDP BiH), piše agencija Patria.

Ustavnopravna komisija je podprla predlog sprememb volilnega zakonika, da se prepove kandidiranje obsojenih vojaških zločincev, ter podprla tudi predlog zakona o prepovedi zanikanja, poricanja in marginaliziranja genocida.

Poslanec Bećirović je v nagovoru Parlamentu dejal, da je ta zakon prešel tudi več, kot je bilo pričakovano.

- Verjamem, da bo pri glasovanju splošna večina. Nekateri pravijo, da takšen zakon sploh ne bi smel biti predlagan. Jaz kot opozicijski poslanec bom rekel, da nihče ni branil Sveta ministrov, da predlaga kaj takega. To je test za vse nas v BiH, meni pa je žal, da Svet ministrov ni predlagal kakšne rešitve za to težavo. Moram reči, da mi je žal, da je namesto takšnih predlogov pred Svet ministrov prišel predlog o pomilovanju vojaških zločincev – je dejal Bećirović.

Dodal je, da je nemogoče vračati ljudi na njihova ognjišča, hkrati pa dovoliti, da se izvolijo ljudje, ki so pravnomočno obsojeni za vojne zločine.

- Haški proces ni nič drugega kot poskus, da se za BiH vzpostavi nekaj kot Nürnberški proces za drugo svetovno vojno. Stotine tisočev ljudi v BiH že nima pasivne volilne pravice, tukaj pa nekateri delajo problem, ker 100-tinjak vojaških zločincev nima pravice. Ali ni nenormalno, da se Bogić Bogičević ne more kandidirati za člana Predsedstva BiH ali Saša Magazinović, medtem ko Momčilo Krajišnik lahko – je dejal Bećirović.

Jasmin Emrić (A-sda) je dejal, da je na komisiji podprl ta zakon.

- Danes bom spomnil, da je kandidat za načelnika Velike Kladuše Fikret Abdić na koncu, na žalost, zmagal. Obsojeni vojaški zločinec. Kandidat, ki je naročil in organiziral formiranje taborišča z namenom zapiranja civilistov, ki so bili proti njegovi ideji in takoimenovani avtonomni pokrajini Zahodna Bosna. Abdić je zaprl več kot 5.000 civilistov. Zapirane in zlorabljene so bile ženske, otroci, mlajši od 14 let. On zdaj spominja velikega števila državljanov na hudodelstva, ki jih je naročil, in je vnesel nemir v domove vseh, ki so preživeli kalvarijo taborišč. Ali je pravično in moralno in ali prispeva k spravi, da se na takšen način še naprej živi, kot da se nič ni zgodilo. Potrebno je torej omejiti pasivno volilno pravico in na ta način izločiti možnost, da bi vojaški zločinec lahko vladal v državi, v kateri je storil zločine – je dejal Emrić, medtem ko je bral pismo logorašev iz Velike Kladuše.

Momčilo Novaković (NDP) je dejal, da je dobil vtis, da se zakon sprejema zaradi enega ali stotih ljudi.

- Smo naredili napako, če jim ne damo možnosti, da jih ljudje izvolijo – je dejal Novaković.

Emrić je sicer dejal, da le navaja en primer.

- Nisem rekel, da je treba zakon sprejeti zaradi enega človeka. Jaz sem le navedel primer. Mi moramo preprečiti, da se to zgodi v prihodnosti – je dodal Emrić.

Mirsad Mešić (SDP) je poudaril, da mu ni jasno, na podlagi česa je sklepal, da je zakon predlagan samo zaradi enega človeka. Damir Arnaut (SBB) je poudaril, da gre za načelo, pa tudi za preventivno delovanje.

- Mi smo v BiH, tako kot smo takoj po Daytonu imeli možnost aretirati vojaške zločince, zdaj imamo možnost, da ti izhajajo iz zapora in se takoj kandidirajo. Abdić ni cilj, temveč poosebitev tega, kar nas čaka. Ti ljudje lahko vnesejo nemir med povratnike in Aneks 7 obrnejo nazaj – je dejal Arnaut.

Senad Šepić (Nezavisni blok) je dejal, da bodo oni kot klub zakon podprli.

Nikola Lovrinović (HDZ) je dejal, da je zakon neprecizen, ter da obstajajo vojaški zločinci, ki so bili obsojeni na tri leta.

- To bi se moralo precizirati skozi Kazenski zakonik. To je nedemokratičen zakon – je dejal Lovrinović.

Bećirović je dejal, da ne gre za nedemokratičen zakon, ter da bo iz mnenja Beneške komisije citiral, da »se lahko izključi iz pravice do izvolitve tisti, ki lahko povzroči vznemirjenje širše javnosti«.

Hazim Rančić (SDA) je dejal, da je presenečen nad takšnim stališčem HDZ-ja.

Aleksandra Pandurević je dejala, da želi opozoriti, da lahko dobimo tožbo v Strasbourgu, tako da bomo dobili nov primer »Sejdić in Finci«, ki ga ne bomo mogli reševati več let.

Saša Magazinović (SDP) je dejal, da je malo preveč primerjati Sejdić-Finci s tem predlogom.