Namestnik direktorja FUP Vahidin Munjić je grozil Hayatu, odgovoril mu je direktor Elvir Švrakić

Piše: Hayat.ba

Vahidin Munjić, ki trdi, da je direktor Zvezne uprave policije (čeprav že dolgo opravlja funkcijo namestnika direktorja FUP), se je obrnil na Hayat TV, potem ko so v oddaji 'Istraga sedmice' objavljena njegova in druga sporočila premierja Federacije BiH Nermina Nikšića ter še nekaj oseb.

Munjić je poslal 'Zahtevo za ponovni pregled uredniške politike Hayat TV glede oddajanja', kot je navedel, 'nezakonito posredovanega dokaza iz preiskave Državnega tožilstva BiH v oddaji 'Istraga sedmice''.

Njegovo zahtevo prenašamo v celoti:

Spoštovani,

19. 10. 2025. leta je na Hayat TV v okviru TV oddaje "Istraga sedmice", ki jo vodi in ureja novinar Avdo Avdić, objavljena vsebina nezakonito posredovanega dokaza iz preiskave, ki jo izvaja Državno tožilstvo BiH v zadevi št.: T20 0 KTOV 0023695 24, in sicer: vsebina, pridobljena z izvedenskim mnenjem začasno odvzetih predmetov mobilnih službenih in zasebnih telefonov, ki so bili odvzeti meni, Vahidinu Munjiću, direktorju FUP. Torej, predmeti, ki so bili začasno odvzeti po odredbi Sodišča BiH in za katere predmete je v skladu z določbo člena 65. st. 6 ZKP BiH treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na varovanje tajnosti določenih podatkov.

V zvezi s tem vas seznanjam, da objavljanje Izvida forenzičnega izvedenstva in zasebne korespondence iz mojih telefonov, kot direktorja Zvezne uprave policije, predstavlja znake kaznivega dejanja Kršitev tajnosti postopka" iz člena 237. KZ BiH, kot tudi člena 350 KZ FBiH. Hayat TV je prav v oddaji "Istraga sedmice" dne 19. 10. 2025. leta razkril, objavil in javno dostopen naredil dokaze iz preiskave, ki jih po zakonu ne sme objaviti. Prav tako opozarjam, da je na tak način prišlo do kršitve domneve nedolžnosti, kot tudi pravice do zasebnosti korespondence, tako mene kot tretjih oseb, zagotovljene s členom II. Ustave Bosne in Hercegovine ter s členom 8. Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, s katerima je zagotovljena pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, doma in korespondence. Opozarjam na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Craxi (št. 2) proti Italiji, predstavitvena št. 25337/94, sodba z dne 17. julija 2003. leta, v kateri je sodišče ugotovilo, da je s tem, ko ni prepovedalo "puščanja" v medije telefonskih pogovorov, prestreženih v okviru sodne preiskave, kršilo pravico do spoštovanja zasebnega življenja.

Glede na navedeno vlagam to zahtevo za ponovni pregled uredniške politike Hayat TV glede oddajanja nezakonito posredovanega dokaza iz preiskave Državnega tožilstva BiH v oddaji „Istraga sedmice“, v kateri je napovedano tedensko zaporedno objavljanje vsebin moje službene in zasebne korespondence iz nezakonito posredovanega dokaza iz preiskovalnega postopka, ter poudarjam, da je s takšnim ravnanjem že nastala škoda, ki bo še večja z vsako nadaljnjo napovedano objavo in bo povzročila dodatno odgovornost Hayat TV. V tem primeru bomo tako jaz kot tretje osebe, katerih vsebino zasebne korespondence objavljate, primorani sprejeti vse razpoložljive ukrepe in dejanja, kot tudi vložiti zahtevke Hayat TV za povračilo škode – je navedeno v zahtevi, ki jo podpisuje namestnik direktorja FUP Vahidin Munjić.

V nadaljevanju objavljamo odgovor generalnega direktorja Hayat televizije Elvirja Švrakića na Munjićevo zahtevo:

Spoštovani gospod Munjić,

v imenu Hayat TV smo prejeli vašo zahtevo z dne 22. 10. 2025. leta, v kateri zahtevate ponovni pregled naše uredniške politike glede objavljene vsebine v oddaji „Istraga sedmice“.

Cenimo vaše zanimanje za delo medijev, vendar moramo vašo zahtevo zavrniti, saj predstavlja nesprejemljiv poskus vplivanja na svobodo medijev in novinarsko neodvisnost.

Nadalje, vsebino vašega dopisa razumemo tudi kot svojevrstno grožnjo, ki prihaja z mesta moči.

Na samem začetku poudarjamo, da objavljamo in bomo objavljali le informacije, ki predstavljajo javni interes. V omenjeni oddaji niso bile objavljene zasebne korespondence, niti kakršne koli vsebine, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot poseg v zasebnost. Takšne informacije, tudi ko jih imamo v posesti, niso predmet objave v naših oddajah, prav zaradi naše uredniške politike.

Enako objavljamo podatke, ki niso osebni, niti se ne štejejo za kršitev pravice do zasebnosti.

Podatki, ki so bili objavljeni, niso nosili oznake tajnosti, niti jih zakon ne šteje za tajne, in ne obstaja odločba Sodišča BiH ali pooblaščene osebe, da so takšni podatki tajni.

Prav tako ne navajamo, niti ne bomo navajali identitete tretjih oseb, ki niso nosilci javnih funkcij, kot navajate, prav zaradi splošno sprejetih novinarskih standardov in pravil, ki so v veljavi.

Vi bi kot namestnik direktorja Zvezne uprave policije (FUP), čeprav nam naslavljate Zahtevo kot „direktor FUP“, morali biti seznanjeni z relevantnimi zakonskimi določbami, mednarodnimi standardi in prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je ključno za zaščito svobode izražanja v Bosni in Hercegovini kot članici Sveta Evrope.

Svoboda medijev in pravica do objavljanja informacij javnega interesa predstavljata temeljna stebra demokracije. V skladu s Členom II/3(h) Ustave Bosne in Hercegovine je zagotovljena svoboda izražanja, vključno s svobodo mišljenja, sprejemanja in posredovanja informacij in idej brez vmešavanja javne oblasti. Ta določba je neposredno povezana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP), ki je sestavni del Ustave BiH (Aneks IV Daytonskega sporazuma). Zakon o prostem dostopu do informacij v Bosni in Hercegovini (Uradni list BiH št. 28/00, s spremembami) dodatno določa pravico do dostopa do informacij pod nadzorom javnih organov, pri čemer poudarja, da takšne informacije predstavljajo javno dobro in da javni dostop spodbuja preglednost in odgovornost oblasti.

Te določbe so v skladu s Kodeksom za tiskane in spletne medije Bosne in Hercegovine (Svet za tisk in spletne medije BiH), ki poudarja dolžnost novinarjev, da branijo človekove pravice, svoboščine in vrednote ter da se uprejo vsem oblikam cenzure in pritiska s strani oblasti.

Na mednarodni ravni Člen 10. Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) zagotavlja svobodo izražanja, vključno s pravico do sprejemanja in širjenja informacij in idej brez vmešavanja javnih oblasti. ESČP je v številnih sodbah poudaril, da je zaščita svobode medijev ključna za demokratično družbo, zlasti ko gre za informacije javnega interesa. Na primer, v zadevi Sunday Times v. Združeno kraljestvo (1979.) je sodišče ugotovilo, da imajo mediji pravico objavljati informacije, ki so javnega interesa, tudi če kritizirajo državne institucije, saj to prispeva k javni razpravi in nadzoru oblasti. Ta sodba jasno ščiti medije pred poskusi omejevanja objav, ki se nanašajo na delovanje javnih uslužbencev, vključno s policijo.

Še posebej je relevantna praksa ESČP pri zaščiti novinarskih virov, ki je ključna za svobodo medijev. V sodbi Goodwin v. Združeno kraljestvo (1996.) je sodišče odločilo, da je zaščita novinarskih virov eden temeljnih pogojev za svobodo medijev, saj bi njihovo razkritje imelo „hladen učinek“ na svobodnejše poročanje in bi lahko odvrnilo vire od sodelovanja z mediji. Podoben stališče je zavzelo v zadevi Sanoma Uitgevers B.V. v. Nizozemska (2010.).

Glede poskusov vplivanja ali groženj s strani nosilcev policijskih funkcij je ESČP v več primerih obsodil takšne intervencije kot kršitev Člena 10. EKČP. Na primer, v zadevi Butkevich v. Rusija (2018.) je sodišče ugotovilo kršitev svobode izražanja, ko je policija aretirala novinarja med poročanjem o javnem dogodku, pri čemer je poudarilo, da imajo takšni ukrepi zastrašujoč učinek na medije.

V zadevi Brambilla and Others v. Italija (2016.) je ESČP sodil proti kazenskemu pregonu novinarjev zaradi prestrezanja policijskih komunikacij, pri čemer je poudaril, da imajo mediji pravico spremljati delovanje policije v javnem interesu, brez neupravičenega vmešavanja. Podobno je v zadevi Pentikäinen v. Finska (2015.) sodišče obravnavalo policijsko omejevanje dostopa novinarjev do demonstracij, vendar je na koncu poudarilo, da mora biti vsako vmešavanje sorazmerno in ne sme preprečiti medijem njihove vloge „javnega čuvaja“.

Še en primer sodne prakse ESČP, v zadevi Radio Twist proti Slovaški, je ESČP obravnaval sankcioniranje radijske postaje zaradi kršitve svobode izražanja, zagotovljene s členom 10. Konvencije.

Radio Twist je bil obsojen zaradi oddajanja v informativnem programu nezakonito prisluškovanega telefonskega pogovora med državnim sekretarjem Ministrstva pravosodja in podpredsednikom vlade. Kot rezultat civilnega postopka so slovaška sodišča menila, da sta bila dostojanstvo in ugled sekretarja Ministrstva pravosodja kršena, zato sta slovaška sodišča naložila radijski postaji, da se mu pisno opraviči in da to objavi v petnajstih dneh. Prav tako mu je bilo naloženo, da plača odškodnino za nepremoženjsko škodo. ESČP je zaključil, da takšni ukrepi niso „potrebni v demokratični družbi“, saj je bil predmet pogovora splošnega interesa, oddajnik pa ni bil odgovoren za nezakonito naravo posnetka.

Ti primeri jasno kažejo, da poskusi policijskih organov ali posameznikov, nosilcev funkcij, da vplivajo na uredniško politiko medijev, bodisi z zahtevami za ponovni pregled bodisi z implicitnimi grožnjami, predstavljajo nedopustno kršitev svobode medijev in lahko privedejo do odgovornosti pred pristojnimi organi v BiH.

V skladu z navedenim bo naš medij še naprej objavljal informacije javnega interesa, vključno s tistimi, ki se nanašajo na delovanje policije, tožilstva, oblasti, saj to prispeva k preglednosti in odgovornosti javnih institucij. Vsak poskus vplivanja na našo uredniško neodvisnost smatramo nesprejemljivim in v nasprotju z demokratičnimi načeli.

Pozivamo vas, da spoštujete te standarde in se vzdržite nadaljnjih intervencij, ki bi lahko ogrozile ali omejile svobodo medijev.

Vašo pripravljenost na, kot to v zadnjem odstavku vašega dopisa poudarjate, „..sprejetje razpoložljivih ukrepov in dejanj..“, razumemo kot odprto grožnjo, ki se kaže v zastraševanju s škodljivimi posledicami in dejavnostmi, ki jih nameravate izvesti kasneje, če ne ugodimo vaši zahtevi za ponovni pregled uredniške politike Hayat TV.

Če imate dodatna vprašanja ali želite ta vprašanja obravnavati v skladu z zakonom, vam stojimo na razpolago – je navedeno v odgovoru generalnega direktorja Švrakića.