Vakufska direkcija odgovorila Uku: Arheološki park Kalin Hadži Alijine džamije ni vaša ideja, iskali bomo gradnjo mošeje

(Patria) - Vakufska direkcija Islamske skupnosti v BiH je danes poslala demanti na izjavo premierja Vlade Kantona Sarajevo (KS) Nihada Uka, ki je na svojem profilu na Facebooku včerajšnji objavi napovedal začetek gradnje arheološkega parka v središču Sarajeva, češ da gre za njegovo pobudo.

„Premier Uk je v izjavi, ki so jo povzeli številni mediji, javnost zavedel z izjemno napačnimi informacijami v zvezi z arheološkim parkom Kalin Hadži Alijine džamije,“ je sporočila Vakufska direkcija in dodala, da želi s tem javnost obvestiti o resničnih dogodkih v zvezi z uresničevanjem tega za Islamsko skupnost zelo pomembnega projekta.

Vakufska direkcija spominja, da je vrsto let skupaj z drugimi organi in institucijami Islamske skupnosti delala na zaščiti tega območja, tudi ko so na tem mestu načrtovali gradnjo Prešernovega parka in različnih drugih zelenih površin, da bi se ostanki mošeje in grobovi popolnoma skrili.

Zato arheološki park Kalin Hadži Alijine džamije ni nobena ideja premierja Uka, kar je mogoče preveriti v že objavljenih besedilih, v katerih je Vakufska direkcija javnost podrobno seznanila s projektom in njegovim pomenom.

Ta projekt se je zaradi svoje specifičnosti in pomena sestojil iz več faz. Njegova realizacija se je začela leta 2017 z arheološkimi raziskavami, v sodelovanju Vakufske direkcije in „Društva arheologov 1894“.

„Takrat je bilo odkritih 40 grobov, čeprav so nas pristojni prepričevali, da novih arheoloških raziskav ni treba izvajati, saj naj bi pri prvih raziskavah odkrili štiri grobove in da je to vse, kar se je nahajalo na tem območju, ostali grobovi pa naj bi bili ekshumirani. Vztrajali smo in na koncu dobili soglasje za nova raziskovanja. Takrat se je prvič videla vsa opustošenost, ki je bila v prejšnjem političnem sistemu storjena na tem območju,“ je zapisano v sporočilu Vakufske direkcije.

Nato je Vakufska direkcija s pomočjo Občine Centar Sarajevo in Zavoda za varstvo kulturno-zgodovinske in naravne dediščine KS podpisala pogodbo o izdelavi najprej idejnega, nato pa glavnega projekta konzervacije ostankov mošeje, pokopališča in mekteba.

Sredstva za konzervacijo arheoloških ostankov, ki so bili najdeni na tem območju leta 2018, je zagotovila Turška agencija za mednarodno sodelovanje in koordinacijo (TIKA) preko Vakufske direkcije. TIKA je tisto leto obiskala lokacijo in potrdila pripravljenost za financiranje konzervacije.

Na žalost gradbeno dovoljenje ni bilo izdano vse do leta 2023 zaradi zavlačevanja z izdajanjem dovoljenj za premestitev kablov, ki so bili napeljani po območju dvorišča, zato TIKA sredstev ni mogla ves čas zagotavljati.

Občina Centar in Vakufska direkcija sta imeli s predstavniki BH Telecoma in Elektroprivrede BiH številne sestanke, da bi premestili vode, ki potekajo čez dvorišče.

„Projekt, ki ga premier Uk pompozno napoveduje, je, kot je razvidno, skupni projekt Vakufske direkcije in Občine Centar, to pa je za nas druga faza projekta. Tretja in končna faza projekta bo gradnja mošeje, ki je bila na tem območju, v obliki in velikosti, ki bosta možni, ob upoštevanju, da je del
temeljev mošeje zdaj pod stanovanjsko stavbo,“ navaja Vakufska direkcija.

Še enkrat spominjajo, da se boj za to območje vodi že več kot 20 let in da so takšne izjave premierja Vlade KS nekoliko presenetljive.

Vakufska direkcija se zahvaljuje vsem, ki so prispevali in prispevajo k reševanju tega problema, ter poudarja, da je ta projekt rezultat predvsem vztrajnosti Vakufske direkcije in Občine Centar, o čemer priča tudi podpisani sporazum. Kalin Hadži Alijina džamija ali Čejirdžik džamija je stara sarajevska mošeja in je na vogalu ulic Branilaca Sarajeva in Kulovića stala od leta 1535 do 1947. Njen ustanovitelj in prvi upravitelj je bil sam Kalin hadži Alija.

Dvorišče mošeje je imelo dva vhoda, ob mošeji pa je bil zgrajen tudi mekteb. Na dvorišču je bil kamnit vodnjak z umivalnikom, tam pa so bili pokopani člani znanih sarajevskih družin ter hčerka ustanovitelja mošeje in brata Kulović.

Mošeja je bila porušena leta 1947, ko so socialistične oblasti na tem območju zgradile park in stanovanjsko stavbo (današnja lamela), v kateri so bili nastanjeni uradniki in vojaški častniki. Kasneje je bil park poimenovan po slovenskem pesniku Francu Prešernu.

Namen Islamske skupnosti je bil in ostaja vrnitev mošeje, katere temelji so bili odkriti, ter vseh spremljajočih vsebin.

„Vakufska direkcija bo s posebno pozornostjo spremljala nadaljnje aktivnosti na tem območju in vztrajala pri projektu, za katerega so vse strani dale soglasje, tudi Komisija za ohranjanje narodnih spomenikov,“ so sporočili v izjavi.