Vzeli denar: obsojena Pašaga in Selimović, odvetnik Mehmedbašić pod imuniteto tožilstva KS

Piše: Center za raziskovalno novinarstvo (CIN)

Referenta Okrožnega sodišča v Sarajevu Pašaga Selimović in Ekrem Bezdrob sta bila spoznana za kriva jemanja podkupnine in obsojena na leto in četiri mesece zapora. Okrožno sodišče v Sarajevu je odločilo, da se od Selimoviča odvzame 4.880 KM, od Bezdroba pa 500 KM, ki sta jih pridobila na nezakonit način. Sodišče ju je oprostilo obtožb za razkritje uradne skrivnosti in neprijave kaznivega dejanja.

Sodišče je kot oteževalno okoliščino pri izdaji sodbe upoštevalo, da sta kot sodna referenta ogrozila integriteto sodišča. V kazen jima je vštetih 70 dni, preživetih v priporu. Bezdrob je po izreku sodbe novinarki Centra za raziskovalno novinarstvo (CIN) dejal, da "sirotinja nastrada". 

Glede na obtožnico Kantonalnega tožilstva v Sarajevu sta Selimović in Bezdrob kot referenta za izvrševanje kazenskih sankcij jemala denar in darila od sarajevskega odvetnika Omara Mehmedbašića in najmanj osmih obsojenih oseb. Ti so se na Selimoviča in Bezdroba obračali z molbami za odlog izvršitve zaporne kazni, zamenjavo zaporne kazni za denarno ali za hišni pripor z elektronskim nadzorom.

Preiskavo sprožil obsojenec

Primer je prijavil obsojenec Emir Porobić. Večkrat je prišel v pisarno Selimoviča in Bezdroba na Okrožnem sodišču v Sarajevu z molbo za odlog izdržaževanja desetmesečne zaporne kazni, ki jo je dobil zaradi teške kraje, oziroma zamenjavo za denarno kazen. Porobić je Selimoviču in Bezdrobu večkrat dal denar in druga darila.

S to prakso je prenehal sredi leta 2015, ko ju je prijavil Zvezni upravi policije, ki je sprožila preiskavo. Policija je v pisarno sodnih referentov namestila avdio in video nadzor ter tako spremljala njuno delo.

Referenta sta bila posneta v trenutkih, ko sta jemala denar od obsojenih oseb, pa tudi od Omara Mehmedbašića, ki je zastopal večino teh obsojenih oseb.

Selimović in Bezdrob sta v nekem trenutku izvedela za avdio nadzor, vendar nista bila seznanjena z video nadzorom. Takrat sta začela zavračati ponujeni denar ter z gestikulacijo in pisanjem sporočil sporočila obsojenim osebam.

Selimović in Bezdrob sta bila aretana v začetku decembra 2015, ko je bil aretiran tudi odvetnik Mehmedbašić. Vendar pa je bil odvetnik izpuščen v zameno za pričanje, s čimer je dobil imuniteto pred kazenskim pregonom.

Med pričanji je odvetnik Mehmedbašić priznal, da je Selimoviču in Bezdrobu dajal denar, da bi bile molbe njegovih strank odobrene, oziroma, kot je dejal, da bi bili predmeti "končani". Oba je, kot pravi, dojemal kot "katalizatorja" - "ljudi, ki vedo, kaj se dogaja".

Alen Nakić in Tarik Čingić, odvetnika obrambe, sta med sojenjem vztrajala, da njuni stranki Selimović in Bezdrob nista bila končna odločitelja glede molb, temveč da sta o tem odločala predsednica sodišča in sodnika, ki sta obravnavala te primere. Vendar pa je odvetnik Mehmedbašić pričal:

“Jaz, ko dajem denar, vem, da bo to končano. To se je razumelo.” Dodal je tudi, da bi zahteval denar nazaj, "če ne bi uspelo".

Mehmedbašić je priznal, da je v nekaterih primerih sam vzel denar od stranke in ga razdelil z Bezdrobom in Selimovičem, kar je v žargonu poimenoval "lapo-lapo". V nekaterih primerih je dal tudi svoj denar, da bi obdržal stranko.

„Ni to nek znesek. Nikoli se ni odpiralo veliko denarja - brez veze, drobiž, ki sem ga jaz dajal bolj zaradi svoje podobe“, je dejal Mehmedbašić.

Podkupovanje kot navada

Nekaj pričavid v postopku, med njimi tudi Alen Agović, je priznalo, da sta referentoma dajala denar "za kavo" in "da se povabita", pri čemer sta pojasnjevala, da je to "navada".

Agović je k referentu Bezdrobu prihajal z molbami za odlog izdržaževanja zaporne kazni enega leta in treh mesecev, izrečene zaradi nepooblaščene proizvodnje in prometa z mamili. Odlog je zahteval z navedbo, da mora negovati bolnega očeta, vendar njegove molbe niso bile upoštevanje. Kljub temu je Agović ostal na prostosti dlje, ker so ga večkrat vrnili s zapornih vrat z obrazložitvijo, da v zaporu v tistem času ni prostora.

Dejal je, da je referentu Bezdrobu, zadolženemu za njegov primer, večkrat dal po 50 ali 60 KM zaradi "nekega reda".

„Jaz, resnično, nisem imel. Mogoče, če bi imel, bi morda vrgel več človeku“, je pričal Agović. Dejal je, da je denar puščal pred referentom, vendar ni videl, ali ga je ta vzel.

Agović je na vprašanje sodnika Tina Begtaševiča o tem, kakšno vlogo so imeli referenti za izvrševanje kazenskih sankcij v njegovem življenju, odgovoril: "Pa, jaz vem, ko sem prihajal v Centralni zapor, da tam ni bilo prostora. Razumete, kaj Vam pričam?", je dejal Agović in dodal, da mu je Bezdrob šel naproti zaradi očeta.

Glede na veljavne zakone Federacije Bosne in Hercegovine (FBiH) je mogoče zaporno kazen odložiti na molbo obsojene osebe, med drugim, v primerih teže bolezni, smrti v družini ali končanja šolanja. Prav tako je mogoče zaporno kazen do enega leta zamenjati za denarno ali v določenih primerih za hišni pripor z elektronskim nadzorom. Vendar pa so posamezni obsojenci ostali na prostosti dlje tudi zaradi zapolnjenih zapornih kapacitet. Adela Bejtović, vodja kabineta predsednice Okrožnega sodišča v Sarajevu, je med pričanji dejala, da sta bila Bezdrob in Selimović v okviru svojega dela v stalnem stiku z zaporniško upravo. To nakazuje na možnost, da sta imela informacije o tem, ali so v zaporu prosta mesta.

Predsednica Okrožnega sodišča v Sarajevu Janja Jovanović je za Center za raziskovalno novinarstvo dejala, da je zaporniška uprava dolžna obvestiti sodišče, ko obsojenca ne more sprejeti zaradi zapolnjenih kapacitet, sodišče pa o tem obvesti Ministrstvo za pravosodje FBiH, da bi se našel namestitev v drugem zaporu.

„Ma, oni zelo redko nas pisno obveščajo“, pravi Jovanović.

Jovanovićeva pravi, da Selimović in Bezdrob nista mogla vplivati na odlog izvršitve kazni. „Ali sta zavajala obsojene, da jima bo odloženo po njuni zaslugi, jaz ne vem, vendar nikoli nista mogla vplivati, da kazen ne bo odložena”, pravi Jovanovićeva.

Selimović in Bezdrob, ki sta na položajih referenta za izvrševanje kazenskih sankcij od leta 2011, sta bila takoj po aretaciji suspendirana.

„Vendar pa sta oba izpolnila pogoje za upokojitev in sta se upokojila takoj, isti trenutek, ko so bili izpolnjeni zakonski pogoji“, pravi Jovanovićeva.

Poleg spremembe referentov na Oddelku za izvrševanje kazenskih sankcij Okrožnega sodišča v Sarajevu se je zgodila še ena sprememba - Jovanovićeva pravi, da po aretaciji Selimoviča in Bezdroba noben obsojenec ni bil vrnjen z zapornih vrat zaradi zapolnjenih kapacitet.