Z reformnim programom zagotoviti tudi ustrezen proračun za vojsko

(Patria) - Center za varnostne študije pozdravlja korak, ki so ga partnerji v državni oblasti dosegli s sprejetjem reformnega programa za leto 2023 in njegovim posredovanjem v sedež Nata v Bruslju.

Kljub znatni zamudi pri izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti iz akcijskega načrta za članstvo (MAP) Nata, v katerem BiH od decembra 2018. leta polnopravno sodeluje, upajo, da bo ta konsenz pomenil tudi pospešitev nadaljnjih korakov k polnopravnemu članstvu.

"V tem kontekstu pozitivno ocenjujemo tudi delno izpolnjevanje obveznosti za odprtje pogajanj z EU, s sprejetjem predloga zakona o varstvu osebnih podatkov in mejni kontroli.

Da bi bil ta politični dogovor o nadaljevanju poti BiH k Natu kredibilen, bodo morali politični voditelji vložiti dodatne napore v zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev za funkcionalnost in učinkovitost Ministrstva za obrambo BiH oziroma Oružanih snag BiH.

Trenutne izdatke za vojsko je mogoče opisati kot, blago rečeno, popolnoma neprimerne glede na dogajanja in spremembe v okolju in na globalni ravni. Verjetno so izdatki za vojaške potrebe BiH v odstotkih med najmanjšimi v svetu.

Dodatno breme predstavlja tudi dejstvo, da je predvideni proračun strukturiran tako, da se več kot 80 % izplača za plače in nadomestila zaposlenih, medtem ko se modernizacija in opremljanje prepuščata predvsem donacijam prijateljskih držav.

Zato pozivamo odgovorne, da pri obravnavi proračuna za leto 2025 načrtujejo izdatke znatnejših sredstev za potrebe Oružanih snag BiH, oziroma vlaganje v opremljanje in modernizacijo, da bi na tem področju dosegli interoperabilnost z državami članicami Nata. Pomembno je opozoriti, da je generalni sekretar Nata, gospod Mark Rute, v svojem prvem uradnem nagovoru kot nujnost za prihodnost obstoja Nata zahteval povečanje obrambnih izdatkov držav članic na 3 % BDP-ja.

V primeru BiH bi to v okviru obstoječega BDP-ja (trenutno okoli 50 milijard BAM) pomenilo izdatke okoli 1,5 milijarde BAM v prihodnjem obdobju ali trenutno eno milijardo BAM, če bi se ravnali po vseh evropskih državah, ki so do sedaj uspele dvigniti svoje obrambne izdatke na 2 % BDP-ja, predvideno z odločbo iz leta 2014.

Pomembno je omeniti, da je vojaški proračun trenutno okoli 390 milijonov BAM, kar predstavlja zelo skromne izdatke, približno 0,8 BDP-ja, in se močno razlikuje od prizadevanj ostalih članic Nata, pa tudi od trenutnih izzivov in groženj sodobnega varnostnega in geopolitičnega okolja.

Verjetno BiH teh zneskov ne bo mogla doseči v obstoječih socialno-ekonomskih okoliščinah, vendar mora za kredibilen napredek k članstvu v Natu izkazati pripravljenost slediti takšnemu opredelitvi in s konkretnimi potezami povečati izdatke za vojaške sile. To bo zagotovo predstavljalo znaten izziv za oblast, kar je zagotovo mogoče opaziti na primeru nedavnega padca vlade Zvezne republike Nemčije, vendar je to edina pot, s katero se lahko izkaže opredelitev in odločnost za približevanje kolektivnim sistemom obrambe in varnosti.

Ob vsem tem je nesprejemljivo in nekvalitetno izvrševanje proračuna Ministrstva za obrambo BiH, ki v zadnjih letih ne uspe ustrezno porabiti dodeljenih proračunskih sredstev, kar bi moralo biti predmet posebne analize in nadzora s strani Parlamentarne skupščine BiH. Svoje mesto v teh procesih mora zagotovo s svojo avtoriteto zavzeti tudi Predsedstvo BiH, ki je med drugim pooblaščeni predlagatelj predloga proračuna institucij BiH, pa tudi vrhovni civilni poveljnik oboroženih sil, ki mora skrbeti tudi za pripravljenost in operativnost sil, ki jih upravlja", so sporočili iz CSS-a