Pogojna pot v EU, pogojna pot v NATO in brezpogojni referendum v RS

Piše: Muharem Cero

Pretvarjanje ustavno-pravnega poraza v glamurozno referendumsko zmago v RS bi bilo nič drugega kot nadaljevanje ustavljanja bosanske poti v EU in NATO.

Začudljiv srbski odmev trojca Nikolić-Vučić-Dačić odpravlja tudi zadnji dvom o srbskem učešču v kreaturo bosanske zbiljnosti.

Referendum brez domnevnih kakrčnih koli ustavnih in pravnih učinkov (kot ga tumači Inzko in veči del relevantne mednarodne skupnosti), ob toliki dreki iz Srbije, mora imeti manj vidne, skrite cilje.

Kakofonija "vojnih klicanj", grokcij in manipulativne motivacije vojskovodij možnih novih svinčenih vojakov ima za cilj ustvarjanje političnega predteksta za nove proti-EU in proti-NATO ovire na bosanski poti.

Kazensko aboliran protidaytonski referendum bi dal možnosti in skoraj legaliziral neizvršitev končne sodbe Apelacijskega sodišča BiH v primeru vojaškega objekta v Han Pijesku. Ista kazensko-pravna kvalifikacija Kazenskega zakonika BiH se nanaša na obe dejanji, referendumsko in to.

Perpetuiranje zakonske možnosti održavanja 9. januarja, čemur je zagovornik in rodočelnik član Predsedstva BiH Mladen Ivanić, ni nič drugega kot bolj lukava različica sostorilstva pri teh kazensko kaznivih dejanjih.

Izostanek reakcije na protipravni referendum, bodisi domače tožilsko ali mednarodno, ki jo omogočajo bonnska pooblastila visokega predstavnika, bi pomenil ohranjanje BiH v stanju zamrznjenega konflikta. To stanje ne bi izoliralo samo RS in deloma regije, ampak bi posledično potisnilo BiH na globoko margino poti v EU in NATO.

Prav takšno stanje ustreza, in oni ga tudi priželjujejo, tistim protibosanskim politikam, ki se od devetdesetih let ne sprijaznijo s priznanjem suverenosti in teritorialne celovitosti države Bosne in Hercegovine kot enakopravne.

V spremenjenih okoliščin, vendarle tokrat igra lahko ima drugačen potek in izid, odvisen pa je izključno od pravnih organov države BiH, njenega tožilstva, kot tudi bonnskih pooblastil visokega predstavnika Valentina Inzka. Istočasnost in istovrstnost delovanja sta zaželena, vendar nista nujna, ne glede na potrebo in osnovanost delovanja.

Z dvema pogojnostima in eno brezpogojnostjo iz naslova tega besedila bi se dala prebrati tudi deljena pogojno-brezpogojna obstojnost države Bosne in Hercegovine.