Vpliv onesnaževalcev v okolju na človeško zdravje je kompleksno vprašanje, ki je odvisno od številnih dejavnikov

Danes smo priča različnim interpretacijam stanja kakovosti zraka preko drugačnih interpretacij  v  medijih  do  razglasitve  Sarajeva  za najbolj onesnaženo  mesto  v  Bosni  in  Hercegovini preko indeksiranja kakovosti zraka v mestih BiH.

Zavedamo se, da je treba javnost in institucije opozoriti na stanje kakovosti zraka in da je res prostor za izboljšave, vendar načini včasih niso pravilni in vodijo do dezinformacij javnosti, so opozorili iz Zavoda za javno zdravstvo KS.

JU Zavod  za  javno  zdravstvo  Kantona  Sarajevo  je  pooblaščena  institucija, odgovorna  za  spremljanje  kakovosti  zraka  na  območju  Kantona  Sarajevo, v okviru katerega se izvaja validacija surovih podatkov, pridobljenih z meritvami na avtomatskih in ročnih postajah, analiza pridobljenih rezultatov meritev in priporočila za državljane v skladu z zahtevami Pravilnika o načinu izvajanja spremljanja kakovosti zraka ter opredelitvi vrst onesnaževalnih snovi, mejnih vrednosti in drugih standardov kakovosti zraka (Uradni list BiH št. 01/12 z dne 06.01.2012).

Pravilnik,  po  katerem  se  izvaja  analiza  in  poročanje,  ne  predvideva  uporabe  indeksiranja  kakovosti  zraka.  Obstajajo  različni  načini  indeksiranja  kakovosti  zraka, ki jih posamezne države uporabljajo in katerih uporaba med drugim služi komunikaciji z državljani v smislu opozarjanja, vendar ni dokazano, da ima pomemben učinek na spremembo načrtovanja dejavnosti državljanov.

Vpliv onesnaževalcev v okolju na človeško zdravje je kompleksno vprašanje in je odvisno od številnih dejavnikov, med katerimi je vsekakor treba upoštevati tudi dolžino izpostavljenosti, višino koncentracij in vrste onesnaževalcev. 

Znanstvene raziskave kažejo, da lahko indeksiranje, odvisno od izbrane metode, predstavlja nevarnost in zavede, saj indeks običajno vsebuje največji delež onesnaževalca, ki ima izmerjeno najvišjo vrednost, in lahko pride do izgube vpogleda v postopno rast koncentracij drugih onesnaževalcev, ki niso zastopani z izrazito visokimi koncentracijami, vendar pa lahko že pri nižjih koncentracijah pomembno negativno vplivajo na človeško zdravje. 

Učinek  na  človeško  zdravje  je  treba  spremljati  tako  skozi  kratkoročno  izpostavljenost  kot  tudi  skozi  dolgoročno  izpostavljenost  (ekspozicijo). Drugi problem, ki se lahko pojavi pri uporabi posameznih metod indeksiranja, je neupoštevanje medsebojnega vpliva posameznih onesnaževalcev, kar lahko povzroči resnejše posledice za človeško zdravje kot vpliv vsakega posameznega onesnaževalca posebej.

Na   koncu   obstaja   velika   nevarnost   od   samovoljnega   ustvarjanja   ali   spreminjanja   metod   indeksiranja,  kot  je  na primer  upoštevanje  koncentracij  PM 2,5 in   približno  pretvarjanje  v  koncentracije  PM10 in obratno, s čimer prikaz vrednosti samovoljnega indeksa izgubi smisel, saj ne daje informacij, ki so relevantne za stanje kakovosti zraka. Indeksiranje kakovosti zraka spada med ocenjevanje kakovosti zraka, za kar je na ravni Federacije  Bosne  in  Hercegovine  pristojen  Zvezni  hidrometeorološki  zavod  kot  referenčna  institucija, in da ni dobro ne za državljane ne za samo spremljanje kakovosti zraka  samovoljno oglaševanje institucij, ki nimajo pristojnosti in niti ne razpolagajo z veljavnimi podatki o stanju kakovosti zraka.