EU sprejela strategijo za Zahodni Balkan: Članstvo BiH odvisno od vprašalnika

STRASBOURG, (Patria) - Evropska komisija je danes sprejela strategijo za "Verodostojno perspektivo širitve in okrepljen angažma EU z Zahodnim Balkanom".

Kot je predsednik Jean-Claude Juncker napovedal v svojem govoru o stanju Unije 2017, je Evropska komisija danes sprejela strategijo za "Verodostojno perspektivo širitve in okrepljen angažma EU z Zahodnim Balkanom", s čimer je potrdila evropsko prihodnost regije kot geostrateško naložbo v stabilno, močno in enotno Evropo, ki temelji na skupnih vrednotah. Strategija jasno določa prednostne naloge in področja okrepljenega sodelovanja, pri čemer obravnava konkretne izzive, s katerimi se sooča Zahodni Balkan, zlasti potrebo po temeljitih reformah in dobrososedskih odnosih. Verodostojna perspektiva širitve zahteva trajne napore in vztrajne reforme. Napredek na evropski poti je objektiven proces, ki temelji na zaslugah, odvisno od konkretnih rezultatov vsake posamezne države.

Evropska komisija je danes objavila šest vodilnih pobud – konkretnih dejavnosti, ki jih bo EU izvedla v prihodnjih letih za podporo prizadevanjem za preoblikovanje Zahodnega Balkana na področjih skupnega interesa. To vključuje pobude za krepitev pravne države, okrepljeno sodelovanje na področju varnosti in migracij prek skupnih preiskovalnih skupin in Evropske agencije za meje in obalno stražo, širitev Energetske unije EU na Zahodni Balkan ter znižanje cen gostovanja in uvedbo širokopasovnih storitev v regiji. Strategija poudarja tudi potrebo, da bo EU pripravljena sprejeti nove članice, ko bodo izpolnile pogoje.

- Naložba v stabilnost in blaginjo Zahodnega Balkana pomeni naložbo v varnost in prihodnost naše Unije. Čeprav v tem mandatu ne bo nove širitve, je Evropska komisija danes postavila načrt evropske poti za Zahodni Balkan. Z močno politično voljo, resničnimi in trajnostnimi reformami ter dokončnimi rešitvami za spore s sosedi lahko države Zahodnega Balkana napredujejo na svoji evropski poti. Ali bo to v celoti doseženo, bo odvisno od objektivnih zaslug. Evropska komisija bo stroga, a tudi pravična. Konec tega meseca bom obiskal vse države Zahodnega Balkana z jasnim sporočilom: nadaljujte z reformami in mi bomo še naprej podpirali vašo evropsko prihodnost – je dejal Juncker. 

Visoka predstavnica in podpredsednica Federica Mogherini je dejala, da je Zahodni Balkan del Evrope.

- Delimo isto zgodovino, isto geografijo, isto kulturno dediščino, iste priložnosti in izzive, tako danes kot v prihodnosti. Imamo skupen interes za vse tesnejše sodelovanje, da bi našim ljudem zagotovili ekonomski in socialni razvoj ter varnost. Ta strategija kaže pot, ki je pred nami: da vsi naših šest partnerjev enkrat za vselej premostijo preteklost, da vsi skupaj naredimo proces pristopa Zahodnega Balkana v Evropsko unijo trajen in nadaljujemo z združevanjem celine. Ta strategija nam vsem daje skupno, jasno, nedvoumno, verodostojno in konkretno perspektivo evropskih integracij za vsakega od naših šest partnerjev. Naslednji meseci ne bodo le intenzivni, temveč tudi odločilni, da se zagotovi izkoristitev te zgodovinske in edinstvene priložnosti.

Komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je poudaril, da so danes potrdili, da so vrata naše Unije odprta za Zahodni Balkan, ki ga EU že obkroža in da je naša ponudba iskrena.

- Z novim pristopom, podprtim s konkretnimi ukrepi, krepimo širitveni proces, ki v zameno zahteva verodostojna prizadevanja in reforme, zlasti pri krepitvi pravne države. Moramo delati za dobrobit državljanov – je dejal Hahn.

Poudarek na prepričljivih reformah in spravi

Da bi izpolnile pogoje za članstvo v EU, pa tudi v lastnem interesu, morajo države Zahodnega Balkana izvesti celovite reforme na ključnih področjih. Pravna država, temeljne pravice in upravljanje se morajo znatno okrepiti. Reforme pravosodja, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter reforma javne uprave morajo prinesti resnične rezultate, potrebno pa je resno izboljšanje delovanja demokratičnih institucij. Ekonomske reforme morajo biti močno izvedene, da se rešijo strukturne slabosti, nizka konkurenčnost in visoka stopnja brezposelnosti.

Vse države morajo nedoumno, tako z besedami kot z dejanji, premostiti dediščino preteklosti, doseči spravo in rešiti odprta vprašanja, zlasti mejne spore, veliko pred pristopom k Evropski uniji. Potreben je celovit, pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom, da bi prišlo do napredka na njunih evropskih poteh.

Šest vodilnih pobud za podporo transformacije Zahodnega Balkana

EU je že najpomembnejša donatorka in investitorka v regiji, pa tudi politična partnerica Zahodnega Balkana. EU je tudi največja trgovinska partnerica Zahodnega Balkana s skupno letno trgovinsko menjavo 43 milijard evrov (2016.). Evropska komisija je danes predstavila šest vodilnih pobud, ki bodo še okrepile naše sodelovanje na številnih področjih in podprle proces transformacije na Zahodnem Balkanu. Te vodilne pobude so usmerjene na konkretna področja skupnega interesa: pravna država, varnost in migracije, socio-ekonomski razvoj, prometna in energetska povezanost, digitalna agenda, sprava in dobrososedski odnosi. Konkretne dejavnosti na teh področjih so predvidene od leta 2018 do 2020.

Da bi izpolnili cilje strategije za Zahodni Balkan in podprli nemoteno tranzicijo k članstvu, je nujno ustrezno financiranje. Evropska komisija predlaga postopno povečanje financiranja iz Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) do leta 2020, v meri, v kakršni to dopušča prerazporeditev znotraj obstoječega paketa. Samo v letu 2018 je predvidenih 1,07 milijarde evrov predpristopne pomoči za Zahodni Balkan, poleg skoraj 9 milijard evrov za obdobje 2007-2017.

Naslednji koraki na poti k EU

Politika širitve EU mora biti sestavni del širše strategije za krepitev Unije do leta 2025, ki jo je predsednik Juncker predstavil v svojem govoru o stanju Unije septembra 2017 in v svojem načrtu za združeno, močnejšo in demokratičnejšo Unijo. Medtem ko bi do tega datuma EU lahko imela več kot 27 članic, se dinamika napredovanja posameznih držav Zahodnega Balkana na poti k EU temelji na njihovih lastnih zaslugah in lastni hitrosti, odvisno od konkretnih doseženih rezultatov. Strategija pojasnjuje korake, ki jih morata Črna gora in Srbija sprejeti, da bi dokončali proces pristopa v perspektivi leta 2025; medtem ko bi druge države to lahko nadoknadile, sta Črna gora in Srbija edini dve državi, s katerima potekajo že pristopna pogajanja. Ta perspektiva bo končno odvisna od močne politične volje, doseganja resničnih in trajnih reform ter dokončnih rešitev sporov s sosedi.

Vse države Zahodnega Balkana imajo priložnost, da gredo naprej na evropski poti. Evropska komisija ocenjuje vse države na pravičen in objektiven način na podlagi njihovih lastnih zaslug in hitrosti, s katero dosegajo napredek. Albanija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija dosegata znaten napredek na evropski poti, Komisija pa je pripravljena pripraviti priporočila za začetek pristopnih pogajanj, na podlagi izpolnjenih pogojev. Komisija bo začela s pripravo Mnenja o prošnji za članstvo Bosne in Hercegovine, ko bo prejela celovite in popolne odgovore na Vprašalnik. Z neprekinjenim naporom in angažmajem bi Bosna in Hercegovina lahko postala kandidatka za pristop. Kosovo ima priložnost za trajnosten napredek s pomočjo izvajanja Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter napredovanja na svoji evropski poti, če bodo to dopuščale objektivne okoliščine.
  
Politična zavezanost voditeljev iz regije

Pred državami je še veliko dela, da bi prišle v položaj, da izpolnijo pogoje in merila za članstvo v EU. Strategija poudarja, da voditelji v regiji ne smejo puščati dvomov glede svoje strateške usmeritve in zavezanosti. Prav oni morajo končno prevzeti odgovornost, da bo ta zgodovinska priložnost postala resničnost.

Priprava EU na sprejem novih članic

Sama EU mora biti pripravljena na nove članice družine – ko bodo izpolnile pogoje – vključno z institucionalne in finančne perspektive. Unija mora biti močnejša, trdnejša in učinkovitejša, preden postane večja. Da bi zagotovili učinkovito sprejemanje odločitev, moramo uporabljati glasovanje s kvalificirano večino v Svetu na področjih politike, kjer je to že predvideno. Poleg tega bo Evropska komisija predstavila možnosti za nadaljnje izboljšanje uporabe glasovanja s kvalificirano večino v tretjem četrtletju 2018 – kot je napovedal predsednik Juncker v nagovoru o stanju Unije 2017.

Potreben je tudi učinkovitejši sistem za reševanje sistemskih groženj ali kršitev pravne države v katerikoli državi članici EU, pričakuje se pobuda Komisije oktobra 2018.

Končno, vzpostaviti je treba posebne aranžmaje, da se zagotovi, da nove države članice ne morejo blokirati pristopa drugih kandidatov z Zahodnega Balkana.