Sprejeta Mostarska deklaracija

(Patria) - V organizaciji Združenja neodvisnih intelektualcev Krug 99 – Forum Neretva je v Mostarju potekala slovesna seja, na kateri je bila sprejeta in podpisana Mostarska deklaracija o demokratičnem razvoju in evropski prihodnosti Bosne in Hercegovine.

Poleg članov Kroga 99 – Podružnice Neretva in občanov, so se seje udeležili tudi člani Foruma mladih ter člani Predsedstva Kroga 99 iz Sarajeva.

- Že leta 1941 je mostarska ulema z Mostarsko resolucijo dvignila glas proti preganjanju Srbov in Judov s strani NDH. Z Mostarsko deklaracijo želi Krug 99 opozoriti na najhujše napade na suverenost in celovitost naše države po letu 1995, kar je poskus izbrisa Bosne in Hercegovine s svetovnega zemljevida, kot tudi vseh njenih državljanov in narodov, ne glede na to, da se rušitelji države skrivajo za svojimi narodi. Tako imenovani probosanski politiki, z redkimi izjemami, v celoti tiho in nespretno opazujejo uničevanje države. Na njih in na državljane je največja odgovornost za prihodnost države, je med drugim izjavil predsednik Podružnice Neretva Kroga 99, Edin Batlak.

Krog 99 že 33 let vztrajno zagovarja državo popolnoma enakopravnih državljanov brez kakršnih koli izjem in privilegijev za kogar koli.

- Vse politike v Bosni in Hercegovini, brez izjeme, pozivamo, naj se brez obotavljanja obrnejo k Bosni in Hercegovini v dobro vseh državljanov in naj zavrnejo zapeljive pozive iz soseščine, je sporočil Batlak.

Predsednik Kroga 99 Adil Kulenović je poudaril simboliko sprejemanja Mostarske deklaracije na dan referenduma o neodvisnosti države in pred velikim praznikom, Dnevom neodvisnosti BiH.

- Današnja Deklaracija je odgovor tako na takratni čas in okoliščine v smislu ohranjanja Bosne in Hercegovine kot suverene, demokratične države, kot tudi v kontekstu sedanjega časa, ko je videti, da se ta koncept, ki nikoli ni bil izglasan na demokratičnih volitvah, želi vsiliti kot trajno stanje. V tem smislu je tudi naš odgovor skozi Mostarsko deklaracijo. Upamo, da bo imela širši odmev kot naš današnji shod, je sporočil Kulenović.

Gost na slovesnosti, nekdanji predsednik Skupščine Republike Bosne in Hercegovine Miro Lazović, je dejal, da prihodnost Bosne in Hercegovine ni vprašljiva, ne glede na to, da še danes obstajajo sile, ki delajo na njeni razgradnji.

- Bosna in Hercegovina bo gradila svojo pot kot država polnih človekovih pravic in svoboščin na celotnem svojem območju. To je neizogiben proces, ki bo po mojem mnenju pospešen glede na evropske integracije, skozi katere gre Bosna in Hercegovina. Trideset let smo talci etničnih politik, ki nas držijo v etničnih kletkah, je ugotovil Lazović.

Mostarska deklaracija je posledica reševanja daytonskih problemov v Bosni in Hercegovini, je ugotovila Azra Zornić.

- Z njimi se borimo trideset let. Mostarska deklaracija pravi: “Dovolj apartheida, dovolj segregacije, dovolj delitev, dovolj politik, ki koristijo skupinam, ne pa državljanom”. Suverenost pripada državi in vsakemu njenemu državljanu. Vsak državljan mora imeti pravico izbrati in biti izvoljen na katero koli politično funkcijo, ne glede na to, kako se izreka, je izjavila.

O “zulumu NDH, ki so mu leta 1941 bili izpostavljeni Srbi in Judje v Mostarju”, je govoril tudi profesor Senadin Lavić. Dejal je tudi, da je danes sprejeta Deklaracija v skladu z dogodki iz leta 1941.

- Mostarska deklaracija je v duhu boja za družbo in skupnost enakopravnih ljudi, ne glede na etnično poreklo in versko opredelitev. V svojih stališčih izraža zavezanost k multietnični, pluralni družbi in Bosni in Hercegovini kot suvereni, samostojni in neodvisni državi. To, da imamo težave z nacizmi in fašizmi, ki napadajo Bosno in Hercegovino, ni znak, da smo se prestrašili, in ni znak, da ne vemo, kaj hočemo. Deklaracija jasno izraža stališče, da hočemo svobodno, evropsko in demokratično državo Bosno in Hercegovino, ki bo ščitila vse svoje državljane, je navedel Lavić.

Mostarska deklaracija je sestavljena iz uvodnih preambul in resolucij:

1. Reforma Ustave in volilne zakonodaje Bosne in Hercegovine mora voditi k vzpostavitvi družbe enakih državljanov, v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in standardi Sveta Evrope.

2. Etnizacija političnih pravic in državnih institucij je v nasprotju z osnovnimi načeli demokratične legitimnosti, politične enakosti in individualnih pravic ter dolgoročno destabilizira državo. Izvoljeni predstavniki imajo obveznost delovati v interesu vseh državljanov, ne pa izključno ene etno-verske ali politično-partijske skupine, kot to večinoma počnejo danes.

3. Bosna in Hercegovina ne more biti trajno urejena kot sistem etnične delitve politične moči, temveč kot demokratična država, v kateri so vsi državljani enaki pred zakonom in imajo enake politične pravice, vključno s pravico do sodelovanja pri izvolitvi vseh nosilcev državnih funkcij, katerih odločitve neposredno vplivajo na njihovo življenje in pravice.

4. Vsak državljan Bosne in Hercegovine mora imeti pravico biti izvoljen in izvoliti vsakega člana Predsedstva BiH, saj imajo odločitve vsakega člana enako ustavno in pravno moč ter proizvajajo neposredne posledice za vse državljane, ne glede na njihovo etnično, versko ali katero koli drugo pripadnost. Izključevanje državljanov, ki se ne izrekajo kot pripadniki t.k. “konstitutivnih” narodov, predstavlja diskriminacijo, kar je nedvoumno potrjeno s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice.

5. Izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine ni politično vprašanje, temveč predstavlja ustavno in mednarodno pravno obveznost Bosne in Hercegovine ter ključni pogoj njene demokratične in evropske poti. Njihovo neizvajanje predstavlja protiustavno delovanje in obliko “tihega“ državnega udara.

6. Člani Predsedstva Bosne in Hercegovine v skladu z Ustavo niso etnični predstavniki, temveč izvoljeni državni funkcionarji, odgovorni vsem državljanom. Ob upoštevanju realnih časovnih okvirov, naj se splošne volitve leta 2026 izvedejo po veljavni zakonodaji, z jasno zavezo, da se do volitev leta 2030 zagotovi izvolitev enega Predsednika Bosne in Hercegovine na celotnem ozemlju države.

7. Državljani na volitvah izbirajo politične predstavnike po lastnem prepričanju. Sporna trditev, da državljan z glasovanjem za kandidata druge etnične skupine “izvoli člana Predsedstva drugemu narodu“, predstavlja zlonamerno in protiustavno tolmačenje demokratične volilne pravice.

8. Antibosanske in antievropske politike, s podporo sosednjih hegemonističnih projektov, ki so bili obsojeni za vojne zločine, združene zločinske podvige in genocid, predstavljajo neposredno grožnjo obstoju Bosne in Hercegovine in jih je treba ustaviti z jasno in odločno državotvorno politiko.

9. Ostro obsojamo zanikanje sodb za genocid in vojne zločine, kot tudi poskuse ponovne uveljavitve obsojenih politik secesije, paradržav in etnične teritorizacije skozi federalizacijo ali konsociacijsko ureditev, ki so eufemizmi za nadaljnjo dezintegracijo in razpad države.

10. Da bi vsi državljani Bosne in Hercegovine uživali v miru in blaginji svoje domovine, je nujno, da se vse politične strukture prednostno obrnejo k državi Bosni in Hercegovini, ob upoštevanju bosanskohercegovskih zgodovinskih izkušenj, v katerih izključujoči stavki “vzemi ali pusti“, oziroma “ali-ali“, ne morejo proizvesti nič dobrega in prinesti nobenega napredka, medtem ko inkluzivni pristop tipa “in-in“ to lahko.

S to Deklaracijo potrjujemo svojo polno zavezanost k demokratični, pravno urejeni in evropski Bosni in Hercegovini, državi enakih državljanov in skupne prihodnosti.