Ustavo sodno sodišče FBiH je ugotovilo, da je Zakon o Južni interkonekciji skladen z Ustavo FBiH, zahteva Lidije Bradare je neprimerna!

(Patria) - Ustavo sodišče FBiH je zavrnilo zahtevo predsednice Federacije BiH Lidije Bradare, s katero je zahtevala umik zahteve za oceno ustavnosti Zakona o plinovodu "Južna interkonekcija Bosna in Hercegovina in Republika Hrvaška" in ugotovilo, da je Zakon o plinovodu "Južna interkonekcija Bosna in Hercegovina in Republika Hrvaška" sprejet v skladu z Ustavo Federacije Bosne in Hercegovine.

Bradara je 3.9.2025. leta vložila pri Ustavnem sodišču Federacije Bosne in Hercegovine zahtevo za oceno postopka, v katerem je bil sprejet Zakon o plinovodu "Južna interkonekcija Bosna in Hercegovina in Republika Hrvaška", češ da je bil sprejet v nasprotju z določbami poslovnika obeh domov Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine.

Ustavno sodišče FBiH je zahtevalo izjasnitev obeh domov Parlamenta FBiH kot odgovor na to zahtevo, 14.1.2026. leta pa je Ustavno sodišče Federacije prejelo pravočasen odgovor na zahtevo, ki ga je posredoval Predstavniški dom Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine s priloženo dokumentacijo, ki vključuje tudi Transkript 15. redne seje Predstavniškega doma z dne 12.12.2024. leta, na kateri je bil predlog spornega zakona tudi sprejet.

V odgovoru je opozorjeno, da je bil sporni zakon sprejet na 15. redni seji Predstavniškega doma, ki je potekala 12.12.2024. leta, "po pravočasni in po poslovniku predpisani proceduri", ter da so "vsa relevantna delovna telesa tega doma obravnavala besedilo predloga zakona, ki ga je predložil predlagatelj". Nadalje v odgovoru na zahtevo opozarjajo, da "vrsta postopka sprejemanja zakona (redna, skrajšana ali nujna) je odvisna predvsem od pooblaščenega predlagatelja, ki predlaga vrsto postopka sprejemanja predpisa", vendar da "končno odločitev o predlogu za sprejetje zakona po nujnem postopku, kot o predhodnem vprašanju, v skladu s 193. členom Poslovnika Zastupniškega doma Parlamenta FBiH, sprejema Zastupniški dom, z večino glasov poslancev na seji, ko se obravnava tudi sam predlog zakona".

Dom narodov v določenem roku ni predložil zahtevanega odgovora.

Ustavno sodišče FBiH je posebej obrazložilo, zakaj je zavrnilo zahtevo Lidije Bradare o umiku ocene ustavnosti.

V vlogi o umiku zahteve je navedeno, da je bila zahteva vložena "v okoliščinah, ko so obstajali resni dvomi glede ustavne skladnosti posameznih rešitev zakona". Nato, da so po vložitvi zahteve nastopile "nove, relevantne okoliščine, ki so bistveno spremenile dejanski in pravni kontekst, v katerem se obravnava predmetni zakon", ter da so "v institucionalnih okvirih Federacije Bosne in Hercegovine začeli procesi preverjanja in izboljšanja zakonodajnega okvira, ki se nanaša na ta projekt". Na koncu je opozorjeno na pojav okoliščin, ki kažejo "na skorajšnjo vzpostavitev dodatnih pravnih rešitev, usmerjenih k odpravljanju predhodno opaženih ustavnih in izvedbenih nejasnosti", vloga pa se zaključi z oceno predlagateljice, da "v tem trenutku ne obstajajo upravičeni razlogi za nadaljevanje postopka ocene ustavnosti predmetnega zakona".

Ustavno sodišče Federacije je ugotovilo, da nobena od zgornjih navedb ne ustreza razlogom, zaradi katerih je bila zahteva vložena.

Medtem ko zahteva temelji izključno na procesnih ugovorih glede domnevne kršitve posameznih določb poslovnikov parlamentarnih domov, ki naj bi sporni zakon formalno (proceduralno) neustaven, pa se v vlogi, s katero se zahteva umik, o teh za ta ustavnosodni postopek edinih relevantnih razlogih sploh ne govori.

Navedba, da je bila zahteva vložena "v okoliščinah, ko so obstajali resni dvomi glede ustavne skladnosti posameznih rešitev zakona", je tipičen ugovor v ustavnosodnih postopkih, vendar tistih, ki se nanašajo na ugotavljanje materialne (vsebinske) ustavnosti spornega predpisa, saj se takrat odloča o "skladnosti posameznih rešitev" oziroma določb zakona, ki je sporen z ustavo. Ker v tem ustavnosodnem postopku ne gre za to, temveč za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti v zakonodajnem postopku, je ta navedba irelevantna.

Naslednja navedba, da so nastopile "nove, relevantne okoliščine, ki so bistveno spremenile dejanski in pravni kontekst, v katerem se obravnava predmetni zakon", je v tem ustavnosodnem postopku prav tako irelevantna, saj je "dejanski in pravni kontekst", v katerem se "obravnava predmetni zakon", vezan na pretekli čas, torej čas sprejetja spornega zakona, in kot takšen je nespremenljiv, kar tudi to navedbo dela irelevantno.

Za ta ustavnosodni postopek je prav tako nepomembno, da so "v institucionalnih okvirih Federacije Bosne in Hercegovine začeli procesi preverjanja in izboljšanja zakonodajnega okvira, ki se nanaša na ta projekt". Ustavno sodišče Federacije meni, da so procesi, o katerih se govori, pozitivni in da bi lahko morebiti privedli do novih in boljših materialnopravnih rešitev na tem področju, vendar to nima nobenega učinka v ustavnosodnem postopku, o katerem je tukaj govora.

Ustavno sodišče Federacije meni, da je posebej neprimerna navedba, ki jo v podporo umiku zahteve podaja, ker naj bi po oceni predlagateljice "v tem trenutku ne obstajali upravičeni razlogi za nadaljevanje postopka ocene ustavnosti predmetnega zakona".

Razlogi, zaradi katerih je predlagateljica zahtevala ugotovitev formalne ustavnosti spornega zakona, so lahko nastali le v času njegovega sprejetja, zato je trditev, da "v trenutku umika zahteve ne obstajajo" in da naj se postopek ustavi, nevzdržna.

Nasprotno, Ustavno sodišče Federacije meni, da v situaciji, ko je veljavni zakon postavljen pod vprašaj zaradi dvoma o pravilnosti postopka, v katerem je bil sprejet, načela vladavine prava in pravne varnosti narekujejo, da se ta dvom bodisi potrdi bodisi ovrže.

Na podlagi navedenega je bilo odločeno, da razlogi, navedeni v vlogi o umiku zahteve v zadevi št. U-20/25, v tem ustavnosodnem postopku niso relevantni, ter da je nadaljevanje postopka ugotavljanja formalne ustavnosti Zakona o plinovodu "Južna interkonekcija Bosna in Hercegovina in Republika Hrvaška" v javnem interesu.

To sodbo je Ustavno sodišče Federacije sprejelo v sestavi: predsednica sodišča Aleksandra Martinović ter sodniki dr. sc. Boris Barun, Vesna Budimir, Mirko Milićević, prof. dr. Edin Muminović, Branimir Orašanin, Ajša Softić, mr. sc. Alen Taletović in mr. Anja Vuleta Pavelka.