Ustavno sodišče FBiH: Člen 9 Zakona o spremembi Zakona o delu je neustaven

SARAJEVO, (Patria) - Ustavno sodišče Federacije BiH je na seji 26. februarja letos izdalo sodbo po pritožbi Milana Dunovića na člen 9 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delu ter člen 124 Zakona o delu. 

Ustavno sodišče FBiH je ugotovilo, da je člen 124. Zakona o delu v skladu z Ustavo Federacije Bosne in Hercegovine, medtem ko je presodilo, da je člen 9 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delu neustaven, je navedeno v sodbi, objavljeni v Uradnem listu FBiH. 

Vlagatelj zahteve je izpodbijal člen 9. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delu, ker meni, da ta določba ni v skladu s čl. II.A.2. (1) in VII.3. Ustave Federacije Bosne in Hercegovine v povezavi s čl. 6., 13. in 14. Evropske konvencije ter členom 1. Protokola 1 k Evropski konvenciji, piše Patria.

Navaja, da je s členom 9. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delu določeno, da se delavec ni dolžan obrniti na delodajalca s predhodnim zahtevkom za uveljavitev pravic iz delovnega razmerja pred vložitvijo tožbe le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v vseh drugih primerih kršitve pravic pa se mora delavec najprej obrniti na delodajalca z zahtevkom za uveljavitev pravic, in to v roku 30 dni od dneva kršitve pravice oziroma od seznanitve s kršitvijo pravice. 

„Navedeno stališče zakonodajalca je v nasprotju z določbami člena 6. Evropske konvencije, ker se na ta način omejuje delavčeva pravica do poštenega sojenja. Svoboden dostop do sodišča je ena od temeljnih pravic, ki ne more biti pogojena z ničemer, še posebej ne s predhodnim obračanjem delavca na delodajalca in to v nerazumno kratkem roku 30 dni,“ je stališče vlagatelja pritožbe.

Evropsko sodišče za človekove pravice in Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine sta opozarjala, da člen 6. Evropske konvencije zagotavlja, med drugim, vsakomur pravico, da svoj zahtevek v zvezi s civilnimi pravicami in obveznostmi predloži sodišču ali tribunalu. Vendar zakonodajalec na ta način de facto onemogoča delavcem, da vložijo tožbo na sodišče, saj jih pogojuje s prvotnim obračanjem na delodajalca, ki je kršil neko delavčevo pravico. 

To sodbo je Ustavno sodišče Federacije sprejelo soglasno v sestavi: Aleksandra Martinović, predsednica sodišča, Vesna Budimir, Mirjana Čučković, prof. dr. Edin Muminović in dr. sc. Kata Senjak, sodnice sodišča.

Člen 114 Zakona o delu „Varstvo pravic iz delovnega razmerja“ pravi: „(1) Delavec, ki meni, da mu je delodajalec kršil neko pravico iz delovnega razmerja, mora* v roku 30 dni od dneva vročitve odločbe, s katero je bila kršena njegova pravica, oziroma od dneva seznanitve s kršitvijo pravice zahtevati od delodajalca uveljavitev te pravice.“

V tem odstavku je prej pisalo, da delavec lahko, s spremembami zakona pa je bil uveden pojem, da mora.

Sporna je bila tudi sprememba odstavka (3) člena 114 Zakona o delu, ki se glasi: „Varstva kršene pravice pred pristojnim sodiščem ne more zahtevati delavec, ki predhodno delodajalcu ni vložil zahtevka iz odstavka 1. tega člena, razen v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem zakonom*.“ 

V tem členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delu so bile besede „razen v primeru zahtevka delavca za odškodnino ali drugo denarno terjatev iz delovnega razmerja“ nadomeščene z besedami „razen v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem zakonom“.