Ustavno sodišče BiH: Sodišča v RS so napačno odločala, RTRs je kršil pravico BHRT do lastnine

(Patria) - Ustavno sodišče BiH je sprejelo pritožbo Radiotelevizije Bosne in Hercegovine (BHRT) zoper sodbe sodišč RS glede dolga RTRs-a do BHRT-ja in odredilo ponovno odločanje.

V nadaljevanju celotna odločitev:

AP-4567/23 (Radiotelevizija Bosne in Hercegovine – BHRT) – S pritožbami so bili izpodbijani dokončni
sodbi Vrhovnega sodišča, s katerima so bili zavrnjeni reviziji zoper sodbe nižjih stopenj, s katerimi so bili zavrnjeni zahtevki za plačilo Radia in televizije Bosne in Hercegovine (BHRT), s katerimi je zahtevala, da ji RTRS izplača
pripadajočo nadomestilo za zbrane RTV takse v Republiki Srpski. Sodišča so zaključila, da
javni RTV sistem, predviden z Zakonom o javnem RTV sistemu, nikoli ni bil v celoti
uveden, ker ni zaživela Korporacija javnih RTV servisov, niti ni deloval Odbor sistema
kot nadzorni organ za pobiranje in porazdelitev takse. Na podlagi tega so sodišča zaključila, da pritožnica
ni imela pravice zahtevati izplačila sredstev neposredno od tožene stranke in da ni bila aktivno legitimirana za
vložitev tožbe. Vendar je Ustavno sodišče ugotovilo, da izpodbijani sodbi nista izpolnjevali načela
proporcionalnosti, ker nista vzpostavili pravičnega ravnovesja med javnim interesom in zaščito
pritožničine pravice do lastnine. Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožnici ni mogel biti naložen
prekomeren bremenitev zaradi tega, ker Odbor sistema ni deloval in ker Korporacija ni zaživela.
Prav tako je poudarilo, da tožena stranka ni imela zakonske pravice zadržati celoten znesek RTV takse. V
takšnem stanju zadev je Ustavno sodišče navedlo, da bi le v primeru, če bi Odbor sistema izpolnjeval svoje
zakonske obveznosti in če bi tožena stranka izpolnila svojo zakonsko obveznost in na enotni račun vplačala celoten
znesek zbranih RTV taks, lahko bilo sprejeto tolmačenje rednih sodišč, da pritožnica in
tožena stranka nista v kakršnem koli materialnopravnem razmerju. Zato je bilo zaključeno, da je prišlo do kršitve
pritožničine pravice do lastnine, zaradi česar so bile sodbe Vrhovnega sodišča razveljavljene in zadeve vrnjene v
ponovno odločanje.