Ustavno sodišče BiH je razglasilo volilni zakon RS za neustavnega

(Patria) - Ustavno sodišče BiH je danes opravilo 148. plenarno zasedanje, na katerem je obravnavalo zahteve za oceno ustavnosti in pritožbe ter obravnavalo in odločalo o drugih vprašanjih, pomembnih za Ustavno sodišče.

Od odločitev, ki jih je sprejelo na plenarnem zasedanju, Ustavno sodišče izpostavlja:

U-12/24 - V tem predmetu je Ustavno sodišče obravnavalo zahteve Denisa Zvizdića, prvega namestnika predsednika Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, in štirih delegatov Doma narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine za oceno ustavnosti volilnega zakona Republike srbske (Uradni glasnik RS št. 61/24).

V odločbi je bilo ugotovljeno, da sporni zakon ni v skladu z Ustavo Bosne in Hercegovine in volilnim zakonom Bosne in Hercegovine, ker sporni zakon prevzema pristojnosti institucij Bosne in Hercegovine.

Ustavno sodišče je sklenilo, da v Ustavi Bosne in Hercegovine ni določb, na podlagi katerih bi se lahko vzpostavila ustavnost spornega zakona, ki ga je sprejela Narodna skupščina RS.

Poleg tega je Ustavno sodišče spomnilo, da volilni zakon BiH predstavlja "odločitev institucij Bosne in Hercegovine" in da so entitete po Ustavi BiH dolžne spoštovati te odločitve.

Zato je bil sporni zakon v celoti razveljavljen, začasni ukrep, sprejet 24. julija 2024, pa je prenehal veljati.

AP-509/21 (Sanjin Sefić) - V tem predmetu je Ustavno sodišče sklenilo, da v postopku, ki se je končal s sporno sodbo Vrhovnega sodišča Federacije BiH, ni bila kršena apelantova pravica do poštenega sojenja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in pravica do pritožbe.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je apelant v postopku užival vse garancije pravice do poštenega sojenja in da so redna sodišča o svojih sklepih podala relevantne in zadostne obrazložitve, ki ne postavljajo pod vprašaj poštenosti postopka.

Prav tako je Ustavno sodišče ob pregledu kazenskega postopka v celoti sklenilo, da medijska pozornost, posvečena spornemu dogodku, ni imela nikakršnega vpliva na končno odločitev sodišč glede apelantove krivde.

AP-1117/22 (Z. J.) - V tem predmetu je Ustavno sodišče sklenilo, da sta Okrožno sodišče v Vzhodnem Sarajevu in pristojni upravni organ kršila apelantičino pravico do prepovedi diskriminacije v zvezi s pravico do lastnine, ko sta zavrnila njeno zahtevo za priznanje družinske rente po pokojnemu zunajzakonskemu partnerju.

Ustavno sodišče je spomnilo, da je v svoji praksi že ugotovilo, da razlikovanje med zakonskimi in zunajzakonskimi zakonci glede vprašanja dedovanja nima razumne in objektivne podlage.

Ustavno sodišče je tudi v tem primeru poudarilo, da državljani ne morejo nositi škodljivih posledic tega, da relevantni zakoni niso usklajeni, da bi se izvedla dosledna opredelitev zakonodajalca iz Družinskega zakona Republike srbske o izenačitvi zakonske in zunajzakonske skupnosti pri uresničevanju premoženjskih pravic zunajzakonskih partnerjev, vključno z uresničevanjem pravice do družinske rente.

AP-2312/22 (Federacija Bosne in Hercegovine) - V tem predmetu je Ustavno sodišče sklenilo, da obstaja kršitev apelantičine pravice do poštenega sojenja, razveljavilo sporno sodbo Vrhovnega sodišča Federacije BiH in ohranilo v veljavi sodbo Kantonalnega sodišča v Odžaku.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da Vrhovno sodišče v konkretnem primeru ni ravnalo po Odločbi Ustavnega sodišča BiH št. AP-3424/20, s katero je bila ugotovljena samovoljnost v prejšnjih obrazložitvah Vrhovnega sodišča glede vprašanja retroaktivnega učinkovanja odločb Ustavnega sodišča FBiH in da ni odpravilo kršitve ustavnih pravic.

AP-2540/24 (Srbska demokratska stranka) - V tem predmetu je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila kršena apelantičina pravica do svobode združevanja.

Namreč, apelantici je bila v konkretnem primeru zavrnjena prijava za sodelovanje na lokalnih volitvah 2024 zaradi nezmožnosti predložitve lastnega bančnega računa.

Ustavno sodišče je sklenilo, da v konkretnem primeru obstajajo objektivni razlogi za nezmožnost odprtja računa, in sicer ekonomske sankcije, ki so bile apelantici pred 20 leti naložene z odločbo Ureda za nadzor tujih sredstev ameriškega ministrstva za finance – OFAC.

Ustavno sodišče je med drugim poudarilo, da so izrečene sankcije ekonomske, ne pa politične narave, in da niso imele za posledico prepovedi sodelovanja na volitvah oziroma političnega delovanja apelantice.

Poudarjeno je bilo, da se s to odločbo Ustavnega sodišča odloča le o tem, ali naj bi bilo apelantici, glede na specifične okoliščine konkretnega primera in njeno vlogo na sami politični sceni v Bosni in Hercegovini, omogočeno sodelovanje na volitvah.

Pri tem je bilo poudarjeno, da Ustavno sodišče v konkretnem primeru ne odloča, kako bo apelantica financirala svoje sodelovanje na volitvah, niti to ni predmet konkretnega postopka.

Vendar pa Ustavno sodišče meni, da se apelantici v okoliščinah konkretnega primera s strogo formalističnim tolmačenjem in uporabo zakona s strani CIK oziroma Sodišča BiH ne sme ogroziti pravica do sodelovanja na volitvah, ker bi s tem bilo ogroženo njeno politično delovanje samo zato, ker iz objektivnih razlogov ne more predložiti številke lastnega računa, je pa predložila številko drugega računa, odprtega na podlagi komisijske pogodbe samo za potrebe financiranja prihodnjih volitev.

Vse odločbe, sprejete na plenarnem zasedanju, bodo podnositeljem zahtevkov/apelantom dostavljene v roku enega meseca in objavljene v najkrajšem možnem času na spletni strani Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine.