Ustavno sodišče BiH: FTV pred 12 leti ni obrekoval Zlatka Lagumdžije

(Patria) - Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je konec prejšnjega meseca (na plenarnem zasedanju) končalo pravno trakavico, ki traja skoraj 12 let, piše Slobodna Bosna.

Sodniki so sprejeli pritožbo Radiotelevizije Federacije BiH, vloženo zoper sodbo, ki je temu javnemu servisu na nižjih sodiščih izrekla sodišče na podlagi tožbe Zlatka Lagumdžije, ko je bil na čelu Socialdemokratske stranke BiH.

Pritožbi FTV-ja so predhodile sodbe rednih sodišč - Okrožnega sodišča Sarajevo, Kantonalnega in nato Vrhovnega sodišča Federacije, s katerimi je bilo odločeno, da je ta televizijska hiša obrekovala tožnika Lagumdžijo v svoji oddaji TV "Mreža" iz decembra 2013 in da mu je dolžna plačati odškodnino v višini dveh tisoč KM z zamudnimi obrestmi.

Neposreden povod za Lagumdžijino tožbo je bila izjava Enverja Bećirevića, poslovneža iz Konjica, izrečena v kamero FTV-ja, ki je trdil, da so mu takratni voditelji SDP BiH sporočili, da njegova firma "Proinvest" nikoli ne bo dobila posla na avtocesti, ker "ni želel plačati reketa".

Po njegovih besedah so pri tem sodelovali "glavni in pomočniki iz SDP ter direktor Elektroprivrede BiH". Na vztrajanje novinarke je razkril, da gre za Zlatka Lagumdžijo in Damirja Hadžića - takratnega državnega ministra za promet in komunikacije.

Direktor Elektroprivrede BiH, ki ga je Bećirević obtožil, da je bil prav tako vpleten v njegovo izsiljevanje, je bil takrat Elvedin Grabovica.

Številni mediji v Bosni in Hercegovini so takrat poročali o teh Bećirevićevih obtožbah.

Zlatko Lagumdžija, takratni zunanji minister BiH, je javnost nemudoma obvestil, da je Državni agenciji za preiskave in zaščito (SIPA) in Državnemu tožilstvu BiH poslal zahtevo za preiskavo navedb direktorja "Prominvesta".

"Bećirović je izrekel vrsto neresnic o meni in me povezoval s kaznivimi dejanji, ki sodijo v pristojnost Sodišča Bosne in Hercegovine," je med drugim navedel v svojem dopisu Lagumdžija.

Kmalu zatem je vložil tožbo zoper Enverja Bećirevića in Federalno televizijo.

Okrožno sodišče v Sarajevu je ugotovilo, da sta obtožena Bećirević in FTV storila obrekovanje, ki jima je bilo s tožbo očitano. To sodišče je Lagumdžiji priznalo pravico in mu prisodilo odškodnino "na ime povzročene škode zaradi obrekovanja".

Sodba je po pritožbah odvetnikov FTV-ja v naslednjih letih ostala potrjena na Kantonalnem sodišču v Sarajevu in Vrhovnem sodišču Federacije BiH. Nato so pravni zastopniki FTV-ja vložili pritožbo na Ustavno sodišče BiH.

Ustavno sodišče BiH v svoji sodbi, sklicujoč se na prakso Evropskega sodišča, navaja, da "tisk ne samo da ima nalogo posredovati informacije in ideje o vseh vprašanjih javnega interesa na način, ki je skladen z njegovimi dolžnostmi in odgovornostmi, ampak ima tudi javnost pravico prejemati informacije in ideje o takšnih vprašanjih".

To sodišče je ugotovilo, da je v konkretnem primeru/sodbah šlo za poseganje v pravico Federalne televizije "do svobode izražanja… glede na to, da so z izpodbijanimi sodbami zavezani k povračilu škode zaradi izjav, ki so jih podali o tožniku" (Lagumdžiji).

Ustavno sodišče je zaključilo, da je "prišlo do kršitve pravice pritožnika (FTV) do svobode izražanja… ker redna sodišča niso podala zadostne in relevantne obrazložitve o ključnih vprašanjih, ki bi jih morala obravnavati v konkretnem primeru, preden so ugotovila, da je pritožnik odgovoren za obrekovanje, oziroma da je poseganje v pravico pritožnika do svobode izražanja bilo nujno v demokratični družbi".

Naročeno je Vrhovnemu sodišču Federacije, da "v roku treh mesecev od dneva vročitve te odločbe obvesti Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine o sprejetih ukrepih za izvršitev te odločbe".

Sodba Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine je pomembna ne le za Federalno televizijo in njeno pravno ekipo, kot zadoščenje za leta pravnega boja za medijske svoboščine, ampak predstavlja spodbudo za celotno medijsko skupnost v Bosni in Hercegovini.

Mediji in novinarji so že vrsto let izpostavljeni nasilju tako imenovanih SLAPP tožb, po katerih najpogosteje posežejo politiki z namenom, da bi s sodnimi postopki omejili prostor svobodnega novinarstva in javnega delovanja.

Zlatko Lagumdžija je v preteklih letih zelo pogosto sprožal takšne tožbe, s katerimi se je domnevno branil pred obrekovanjem.

Dve ali tri leta pred tem, ko je tožil Federalno televizijo in njenega sogovornika Bećirevića, je takratni vodja SDP-ja skupaj s strankarskim kolegom Damirom Hadžićem tožil Slobodno Bosno, prav tako zaradi pisanja o njihovih poskusih izsiljevanja znanih gospodarstvenikov, v tem primeru od poslovneža Nihada Imamovića.

Takrat se ni obračal na Državno tožilstvo BiH za izjavo, ker je na sodišče prispela uradna informacija iz te institucije, da je bil vodja SDP BiH že zaslišan glede izsiljevanja "v vlogi osumljenca". Vendar to ni ničesar spremenilo, tako da je bilo v prvostopenjski sodbi Okrožnega sodišča v Sarajevu Slobodni Bosni prisojeno, da plača več kot 10 tisoč KM tožnikoma Lagumdžiji in Hadžiću.

Sodbo je izrekla sodnica Lejla Fazlagić, ki je nekaj let kasneje pobegnila iz BiH, da bi se izognila aretaciji zaradi sodelovanja v kriminalu z nepremičninami v Sarajevu. Danes ji sodijo v zadevi "Pravda".

Kantonalno sodišče v Sarajevu je razveljavilo Fazlagićkino sramotno sodbo in odredilo, da SDP-jeva tožnika plačata stroške sodnega postopka.