
(Patria) - Znova so na sporedu še neomejeni in tendenciozni napadi na Ustavno sodišče BiH. Zdaj poskušajo državljane kot davkoplačevalce obrniti proti Ustavnemu sodišču, vse v namen predvolilne kampanje, je sporočila ta institucija.
"Posamezni, dobro plačani politiki, ki jih prav tako financirajo državljani kot davkoplačevalci, zdaj ob malo resnice o nadomestilih za delo mednarodnih sodnikov iznašajo neresnice o obsegu in vrsti teh nadomestil.
Poleg tega iznašajo neresnice o obveznosti prenehanja mandata mednarodnih sodnikov. Vse to počnejo, da bi ponovno dobili glasove državljanov na prihajajočih volitvah.
Pri tem za potrebe političnega delovanja prilagajajo tudi Poročilo o opravljeni finančni reviziji Ustavnega sodišča BiH za leto 2023.
Tako pravijo, da se je Urad za revizijo institucij BiH 'pri pregledu poročila o delu Ustavnega sodišča BiH za lansko leto osvrnil (...) tudi na njihovo nedelovanje'.
Ustavno sodišče pa opozarja, da je Urad za revizijo dejal naslednje: 'Zaradi prenehanja mandata dveh sodnikov, ki ju izbirata parlamenti entitet, ni bilo mogoče izvajati sej Velikega senata, ki ga sestavljajo domači sodniki in ki praviloma odloča v največjem številu primerov.
Zato so se primeri reševali na plenarnih sejah, na katerih poleg domačih sodelujejo tudi mednarodni sodniki.
Takšen način dela je po Letnem statističnem poročilu o delu Ustavnega sodišča BiH za leto 2023 v veliki meri vplival na delo Ustavnega sodišča glede dinamike sprejemanja odločitev, kar je privedlo do znatnega padca števila rešenih primerov v primerjavi s preteklim obdobjem (v letu 2022 je bilo rešenih 4.151, v letu 2023 pa 1.510 primerov).'
Navedeni del revizijskega poročila je dejansko opozoril na vzroke za padec števila rešenih primerov in razlog za to prepoznal v dejstvu, da parlamenti entitet niso izbrali manjkajočih sodnikov v Ustavno sodišče.
Torej, to, da parlamenti entitet niso izbrali domačih sodnikov - čeprav je ustavna obveznost entitet, da pravočasno izvedejo izbiro sodnikov - je osnovni in edini vzrok za padec števila rešenih pritožb.
Ustavno sodišče tega ne skriva in vztrajno poudarja, da zaradi neizbire manjkajočih sodnikov lahko reši le tretjino prispelih pritožb. Namreč, državljani verjamejo v pravico Ustavnega sodišča, zato vsakodnevno vlagajo pritožbe.
Od začetka letošnjega leta je bilo vloženih 3.938 pritožb, samo julija pa 560. Sicer je do zdaj pravico pred Ustavnim sodiščem s svojimi pritožbami iskalo 100.289 državljanov in Ustavno sodišče je odločilo o 90.300 pritožbah.
Preostalih 10.000 državljanov, kot tudi samo Ustavno sodišče, čaka na milost entitetnih parlamentov, da izberejo manjkajoče sodnike.
Medtem Ustavno sodišče počne vse, kar je v njegovi moči, da bi rešilo čim več pritožb, in je do danes v letu 2024 rešilo 1.985 primerov. To je sicer malo več kot tretjina vloženih pritožb v letošnjem letu, kar govori o nadčloveških naporih Ustavnega sodišča, da se, boreč se z vetrnicami sam, uresniči svojo vlogo in je v službi državljanov.
Zato bi bilo po mnenju Ustavnega sodišča za državljane veliko bolj koristno, če bi jim kot davkoplačevalcem politiki, ki se na tak način ukvarjajo z Ustavnim sodiščem, povedali, kakšne plače in nadomestila imajo oni kot domači politiki in katere zakone in koristi so prinesli istim davkoplačevalcem v zadnjih dveh letih od začetka njihovega trenutnega mandata", so navedli iz Ustavnega sodišča BiH.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























