Ustavno sodišče BiH zavrglo Vukanovićevo pritožbo kot nedopustno, Dodik ostaja na čelu SNSD

(Patria) - Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je danes opravilo 11. izredno plenarno zasedanje (online), na katerem je sprejelo odločitev o dopustnosti pritožbe politične organizacije "Za pravičnost in red – Lista Nebojše Vukanovića".

Z odločbo o dopustnosti v zadevi št. AP-4618/25 je Ustavno sodišče zavrglo kot nedopustno pritožbo politične organizacije "Za pravičnost in red – Lista Nebojše Vukanovića“, vloženo zoper Sklep Sodišča Bosne in Hercegovine št. S1 3 Iž 053064 25 Iž z dne 10. oktobra 2025.

„Zaradi neskladnosti ratione materiae z Ustavo Bosne in Hercegovine,“ so dodali.

V obrazložitvi odločbe je Ustavno sodišče med drugim navedlo, da se je v konkretnem primeru odločalo o pravilnosti prijave Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) za sodelovanje na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske, ki bodo potekale 23. novembra 2025.

„Torej, v postopku se ni odločalo o nobeni pritožnikovi pravici, ki bi jo bilo mogoče povezati s svobodo združevanja. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zaključilo, da so pritožnikovi navedki o kršitvi svobode združevanja iz člena II/3.i) Ustave Bosne in Hercegovine in člena 11. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ratione materiae neskladni z Ustavo Bosne in Hercegovine,“ so pojasnili iz Ustavnega sodišča BiH.

Ustavno sodišče BiH je nadalje navedlo, da se pritožnik ne more sklicevati na kršitev člena I/2. Ustave Bosne in Hercegovine le zato, ker meni, da odločbe rednih sodišč in pristojnih organov niso bile sprejete v skladu z načelom pravne države.

„Namreč, pritožnik mora navesti, na kakšen način mu je zaradi kršitve pravne države iz člena I/2. Ustave Bosne in Hercegovine kršena kakšna pravica ali svoboščina, zagotovljena z Ustavo Bosne in Hercegovine in Evropsko konvencijo. V nasprotnem primeru bo vsakdo lahko vložil pritožbo zoper odločbo rednega sodišča s sklicevanjem na člen I/2. Ustave Bosne in Hercegovine, ne glede na to, ali se je s to odločbo dejansko odločalo o njegovih pravicah in interesih,“ so poudarili.

Ustavno sodišče je spomnilo, da se z izpodbijano odločbo odločalo o pravilnosti prijave SNSD-a za sodelovanje na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske.

„Torej, predmet konkretnega postopka ni bila pritožnikova prijava niti Ustavno sodišče ne zaznava, da se je odločalo o kakšni drugi pritožnikovi pravici. Namreč, Ustavno sodišče zaznava, da je pritožnik overil svojo prijavo za sodelovanje na konkretnih volitvah in da ni predlagal svojega kandidata za predčasne volitve, tako da Ustavno sodišče ne zaznava, kako bi lahko konkretni postopek neposredno ali posredno vplival na pravice pritožnika kot političnega subjekta. Ustavno sodišče tudi zaznava, da pritožnik navaja, da so mu zaradi odločb Sodišča BiH in Centralne volilne komisije Bosne in Hercegovine (CIK) kršene pravice 'zagotovljene s členom I/2. Ustave Bosne in Hercegovine', vendar ne navaja, na kakšen način izpodbijana odločba vpliva na kakršno koli njegovo pravico, neposredno ali posredno. Iz navedenega izhaja, da pritožnik ni navedel niti predložil dokazov, da bi odločba, ki jo izpodbija s pritožbo, lahko imela kakršen koli vpliv na njegove ustavne pravice ali temeljne svoboščine. Zato Ustavno sodišče meni, da so pritožbeni navedki o kršitvi člena I/2. Ustave Bosne in Hercegovine ratione materiae neskladni z Ustavo Bosne in Hercegovine,“ so poudarili.

V zvezi s sklicevanjem pritožnika na člen II/1. Ustave Bosne in Hercegovine je Ustavno sodišče opozorilo, da ne gre za materialno pravico, na katere kršitev se lahko samostojno sklicuje.

„Gre namreč za ustavno določbo, s katero se Bosna in Hercegovina in oba entiteta zavezujeta, da zagotovita najvišjo raven mednarodno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče meni, da so tudi ti pritožnikovi navedki ratione materiae neskladni z Ustavo Bosne in Hercegovine. Glede na odločitev v tej zadevi je Ustavno sodišče zaključilo, da ni nujno posebej obravnavati pritožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe,“ so sporočili.

Spomnimo, Vukanović je 21. oktobra napovedal, da bo vložil pritožbo, potem ko je Sodišče BiH odredilo Centralni volilni komisiji (CIK) BiH, da izvede sodbo, s katero je Miloradu Dodiku prepovedano opravljanje javnih funkcij.

Vukanović je takrat navedel, da po oceni Sodišča BiH Dodik zaradi izrečene kazni ne more biti ne predsednik entitete RS ne predsednik SNSD-a.

V primeru, da sodišče pritožbo sprejme, se bodo obravnavali ustavnopravni vidiki sodb in odločb, ki se nanašajo na Milorada Dodika, ter njihovo izvajanje.