Ustavno sodišče BiH: Nekateri postopki pred rednimi sodišči so trajali dlje kot 12 let

(Patria) - Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je danes elektronsko izvedlo 157. plenarno zasedanje.

Sodišče je na zasedanju sprejelo pritožbe, ki so se nanašale na kršitev pravice do pravičnega sojenja v razumnem roku, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so nekateri postopki pred rednimi sodišči trajali dlje kot 12 let, in to brez obrazložitve rednih sodišč za tako dolžino postopka.

Po drugi strani pa en kazenski postopek, ki ni zapleten, traja dlje kot tri leta in tri mesece, k čemur je v odločilni meri prispevalo Okrožno sodišče, ki je potrebovalo eno leto, tri mesece in 11 dni, da je izdelalo in pritožnici dostavilo prvostopenjsko sodbo.

Prav tako je Ustavno sodišče sprejelo več odločb, s katerimi so bile pritožbe zavrnjene kot nedopustne, ker so očitno (prima facie) neutemeljene.

To pomeni, da v pritožbi in izpodbijani odločbi ni ničesar, kar bi kazalo na to, da navedbe pritožnika sprožajo ustavna vprašanja, na katera se je skliceval, oziroma ničesar, kar bi kazalo na "upravičeno zahtevo" v smislu člena 18. stavka (4) Pravil Ustavnega sodišča, ki bi jo bilo treba vsebinsko preizkusiti, zato so ti navedbi očitno (prima facie) neutemeljene.

Ustavno sodišče meni, da je smiselno obveščati državljane o situacijah, v katerih ne bi smeli nepotrebno voditi sporov pred sodišči in obremenjevati rednih sodišč, ter se izpostavljati stroškom postopkov, ki nimajo možnosti za uspeh.

Ena od takih je tudi situacija, v kateri je bila pravnomočno zavrnjena pritožničina zahteva za oprostitev plačila davka na promet nepremičnin.

Drugostopenjsko sodišče je v tem primeru obrazložilo, da je bilo med postopkom ugotovljeno, da je pritožnica zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin, na katerih je pridobila solastninsko pravico na podlagi dedovanja po pokojnem možu, delitve in priposestvovanja.

Namreč, pritožnica je že vpisana kot zemljiškoknjižna solastnica na delu nepremičnine, ki ga je pridobila z dedovanjem po možu, in ta prenos ne podleže obveznosti plačila davka. Vendar pa preostali solastniški del, ki ga je pritožnica pridobila na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, podleže obveznosti plačila davka.

Namreč, pritožnica je vložila tožbo za ugotovitev solastniškega dela na podlagi delitve in priposestvovanja, v zvezi s katero je Okrožno sodišče izdalo sodbo, zato v tem primeru gre za promet nepremičnin po sodbi pristojnega sodišča, ki podleže obveznosti plačila davka.

V drugem primeru je bil pravnomočno zavrnjen pritožnikov tožbeni zahtevek. Okrožno sodišče je obrazložilo, da med pravdnima strankama ni sporno, da sta bila pritožnik in toženec v poslovnem odnosu, ter da je pritožnik kot odvetnik s tožencem sklenil pogodbo o opravljanju odvetniških storitev.

Toženec (zastopani) je izpolnil vse obveznosti do pritožnika, ki se nanašajo na izplačilo "mesečne nagrade v dogovorjenem znesku". Vendar pa je sporno izplačilo, ki je bilo dogovorjeno poleg mesečne nagrade, in sicer, da ima pritožnik pravico tudi do nagrade v znesku, ki bo tožencu prisojen v vsakem uspešno končanem postopku.

Drugostopenjsko sodišče je opozorilo, da je bila v času sklenitve sporne pogodbe v veljavi Tarifa o nagradah in povračilu stroškov za delo odvetnikov, ter da ta predstavlja relevantno materialno pravo v konkretni pravni zadevi.

Zato pritožnik in toženec nista mogla dogovoriti, da bi pritožniku poleg mesečne nagrade v pavšalnem znesku (predpisane s členom 38. Tarife) pripadala tudi nagrada v znesku, ki ga tožencu prisodi sodišče v uspešno končanem postopku.

Tretja odločba, na katero je vredno opozoriti, se nanaša na postopek, ki je bil zaključen z izpodbijanim sklepom Okrožnega sodišča, s katerim je bil pritožnik spoznan za odgovornega zaradi prekrška iz Zakona o osnovah varnosti prometa na cestah v BiH.

Okrožno sodišče je v obrazložitvi navedlo, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi izpovedb zaslišanih prič in vpogleda v fotografije s kraja dogodka pravilno ugotovilo, da je pritožnik svoje vozilo parkiral na mestu, ki je s horizontalno in vertikalno signalizacijo označeno za osebe z invalidnostjo.

Pri tem dejstvo, da je horizontalna signalizacija narisana z belo, ne pa z rumeno barvo, na kar je pritožnik opozarjal, ne spremeni dejanskega opisa dejanja, niti ne izključuje obstoja prekrška, ki ga je pritožnik storil.

Ustavno sodišče je prav tako sprejelo veliko število odločb, s katerimi so bile pritožbe zavrnjene zaradi razlogov iz člena 18. Pravil Ustavnega sodišča, ki določa različne podlage nedopustnosti pritožb (Ustavno sodišče ni pristojno za odločanje, potekel rok za vložitev pritožbe, pritožbo vloži nepooblaščena oseba - nima posebne pooblastila, spremenjene pravne okoliščine, pritožba ratione materiae nezdružljiva z Ustavo, pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev, ki so na voljo po zakonu, preuranjena pritožba in drugi razlogi).

Vse odločbe, sprejete na plenarnem zasedanju, bodo objavljene na spletni strani Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine in dostavljene pritožnikom najkasneje v roku enega meseca od njihovega sprejetja.