Ustavno sodišče BiH jasno: Država je naslednica in mora z državnim zakonom rešiti vprašanje lastnine

SARAJEVO, (Patria) - Predsednik Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine (BiH) Mato Tadić je dejal, da sodišče v tem trenutku ni prejelo nobenega zahtevka za oceno ustavnosti v zvezi s prenosom pristojnosti z državne ravni Bosne in Hercegovine na entiteto Republika Srbska.

„Imamo 12-13 predmetov za oceno ustavnosti. Glede prenosa pristojnosti vem, da je bil sprejet zakon o agenciji za zdravila. Ta zakon je bil objavljen, vendar še ni stopil v veljavo in postopek pred Ustavnim sodiščem BiH se ne more začeti, če ni stopil v veljavo,“ je poudaril Tadić na tiskovni konferenci.

Dodal je, da tudi drugi zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu Republike Srbske, ki je bil sprejet v prvi obravnavi, še ni stopil v veljavo.

„Kaj se bo zgodilo hipotetično? Če se pred Ustavnim sodiščem pojavi zahtevek za oceno ustavnosti oziroma skladnosti s Poslovnikom BiH kateregakoli zahtevka, bo sodišče to obravnavalo na seji in ne morem prejudicirati, kakšna bo odločitev. Sicer ti predmeti uživajo prednost in jih ni veliko,“ je dejal Tadić.

Čigava je državna lastnina?

Tadić je dejal, da se odločbe Ustavnega sodišča BiH pogosto ne berejo pravilno.

„Ustavno sodišče ni reklo, da entitete ne morejo biti lastnice in da mora biti lastnica izključno BiH. Sodišče je problematiziralo določena vprašanja in reklo, da je treba to urediti z enim okvirnim zakonom na državni ravni,“ je dejal Tadić.

Pojasnil je, da v BiH obstajajo različni evidenci lastništva. Navedel je, da je nekaj vknjiženo kot državno, nekaj kot družbeno, da obstaja lastništvo, vknjiženo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, v NDH, na Predsedstvu Jugoslavije ali na Zveznem izvršnem svetu.

„V Republiki Srbski imamo en objekt na Manjači, vknjižen na Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. V naši odločbi pravimo, da je treba sprejeti okvirni zakon na državni ravni. Naslednica bivše Jugoslavije ni Federacija BiH in ni Republika Srbska, ampak država. Ali bo rekla, da se vse knjiži na Federacijo ali Republiko Srbsko ali Brčko distrikt BiH, to ni naš problem. Država naj to reši s tem zakonom. Lani sem to povedal. Nihče ne bo prenesel gozdov iz enega entiteta v drugega. Z njimi bo upravljal tisti, ki je do zdaj upravljal,“ je dejal Tadić.

Poudaril je, da je tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti uvedel zakon in prepovedal razpolaganje s to lastnino prav zato, ker se to ni rešilo z državnim zakonom.

Mirsad Ćeman, podpredsednik Ustavnega sodišča BiH, je dejal, da se v primerih, ki se nanašajo na gozdove in kmetijska zemljišča v Republiki Srbski ter hidroelektrarne, ki naj bi se gradile v okolici Foče, Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem lastništva.

„V njih piše to, kar je povedal predsednik Ustavnega sodišča BiH. Predvidevam, da bo sprejet okvirni zakon v Parlamentarni skupščini BiH, tako kot pri okvirnem zakonu o privatizaciji, in se bo nato z zakoni entitet in Brčko distrikta uredilo to vprašanje. S tem okvirnim zakonom bo določeno, kaj je lastnina katere ravni oblasti. To je bistvo, ne pa nikakor, da so z odločbami Ustavnega sodišča odvzeta zemljišča ali gozdovi Republike Srbske,“ je dodal Ćeman.

Volilni zakon je politično vprašanje

Glede sprememb volilnega zakona BiH, katerega dele je Ustavno sodišče razveljavilo v primeru „Ljubić“, je Tadić dejal, da sodišče ni politično telo in da ne sodelujejo na noben način v pogovorih o spremembah.

- Svojo odločitev smo sprejeli leta 2016 in s tem zaključili. Leta 2017 smo od Parlamentarne skupščine BiH prejeli obvestilo, da naša odločitev ni bila izvršena. Od nas nihče ni zahteval nobenega stališča, niti se ne bomo v to vključevali. To je stvar politike. Postopek se lahko sproži zoper nekatere odločitve Centralne volilne komisije BiH. Imeli smo takšne primere. V naši odločbi piše, da se nalaga Parlamentarni skupščini, da to uskladi – je dejal Tadić, poroča RSE.