Gospodarska rast Zahodnega Balkana se upočasnjuje

(Patria) - Gospodarska rast držav Zahodnega Balkana bo v letih 2026 in 2027 ostala pridušena, pod vplivom prelivanja posledic konflikta na Bližnjem vzhodu, vztrajne inflacije in poglobljene negotovosti. Da bi se ohranil zagon reform v državah regije, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, bo ključnega pomena povečanje udeležbe prebivalstva na trgu dela, kažejo ocene v danes objavljenem poročilu Skupine Svetovne banke.

Napovedi iz Rednega gospodarskega poročila za Zahodni Balkan kažejo, da bo kombinirana gospodarska rast Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije v letu 2026 dosegla 2,8 %, kar je 0,3 odstotne točke manj od prejšnjih projekcij. Skromno pospešitev rasti na 3,2 % pričakujejo v letu 2027.

„Globalna negotovost in geopolitične napetosti zavirajo rast na Zahodnem Balkanu, naraščajoče cene pa neposredno udarjajo po denarnicah državljanov,“ pravi Xiaoqing Yu, direktorica Svetovne banke za Zahodni Balkan. „In medtem ko oblikovalci politik uporabljajo kratkoročne fiskalne ukrepe za zajezitev učinkov teh pritiskov na gospodinjstva in podjetja, naše poročilo kaže, da so delovna mesta ključ do dolgoročnega gospodarskega napredka. Zahodni Balkan ima velik vir neizkoriščenih talentov – ženske, mlade in druge, ki želijo delati, vendar se soočajo z resničnimi ovirami. Njihova vključitev v delovno silo je eden najučinkovitejših korakov, ki jih lahko regija sprejme za krepitev svojega gospodarstva.“

Prebivalstvo Zahodnega Balkana, po tem poročilu, stara hitreje kot kjerkoli v Evropi. V naslednjem desetletju bo najmanj ena od petih oseb v regiji starejša od 65 let. Medtem pa delovno aktivno prebivalstvo, vključno s fakultetno izobraženimi in fizičnimi delavci, išče boljše plače in perspektive v tujini.

Paradoks je, da se pomanjkanje delovne sile čuti v ključnih sektorjih, čeprav je veliko ljudi izključenih iz delovne sile ali so preprosto opustili iskanje zaposlitve.

Poročilo prav tako kaže na nezadostno izkoriščen kapital: ženske, mlade in druge, ki želijo delati, vendar se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela. Če bi stopnja udeležbe delovne sile bila enaka kot v primerljivih državah Evropske unije, bi to pomenilo dodatnih 2,8 milijona razpoložljivih delovno sposobnih prebivalcev. Že samo z vključitvijo več žensk v delovno silo bi se letne stopnje rasti povečale za 0,35 odstotne točke.

 Delo bi, po navedbah poročila, moralo postati privlačnejša izbira – začenši s poreskimi in predpisi o socialnih ugodnostih, zaradi katerih je v mnogih primerih ostati doma finančno varnejša izbira. V večini držav Zahodnega Balkana, na primer, prijava kakršnega koli dohodka od dela hkrati diskvalificira posameznike iz programov ugodnosti za revne, zaradi česar je zaposlitev finančno tveganje namesto nagrada. Prav tako se poudarja potreba po cenovno dostopni oskrbi otrok in starejših, boljših usposabljanjih za delo, kot tudi delovnih mestih, ki ponujajo resnično fleksibilnost in ustrezne delovne pogoje, vključno za spletne delavce.