Uničila akcije proti organiziranemu kriminalu, osvoboditeljica posiljevalcev in odvetnica zločinca

Tožilka Državnega tožilstva Bosne in Hercegovine Dragica Glušac je v zadnjih nekaj letih uničila več ključnih akcij, ki naj bi razbile nekatere največje organizirane kriminalne verige marketinške mafije in trgovine z živino, piše bosansko-hercegovinska tiskovna agencija Patria (NAP).

Zadnja velika napaka tožilke Glušac je afera „Gibraltar“ iz oktobra letos. Bila je postopajoča tožilka v tem primeru, na narok, na katerem se je odločalo o določitvi pripora za osumljence, pa ni prinesla niti popolne dokumentacije.

>> Je bila tožilka Glušac podkupljena, da bi primer „Gibraltar“ propadel!?

Dragica Glušac je bila imenovana za tožilko na Državnem tožilstvu Bosne in Hercegovine z odločbo Visokega sodnega in tožilstva Bosne in Hercegovine z dne 30. marca 2010. Rodila se je leta 1957. Diplomirala je na Pravni fakulteti Univerze v Banja Luki leta 1980.

Do leta 1984 je opravljala funkcijo namestnice javnega tožilca na Javnem tožilstvu v Bosanski Krupi. Od leta 1984 do 1995 je opravljala funkcijo sodnice na Okrožnem sodišču Sanski Most, od oktobra istega leta do 1998 pa je delala kot sodnica na Okrožnem sodišču Banja Luka. 

Od leta 1998 do 2004 je opravljala dela sodnice druge stopnje na Okrožnem sodišču Banja Luka, od leta 2004 do 2010 pa je delala kot odvetnica pri Odvetniški zbornici Republike Srbske s sedežem v Banja Luki, saj jo je Neodvisna pravosodna komisija zaradi napak pri delu suspendirala s položaja sodnice.

Akciji „Skela“ in „Pauk“

Med 30-letno kariero se z Glušacovo povezujejo številne afere. 

Glušacova je, kot so poročali mediji junija 2013, odgovorna za neuspeh akcije „Stoka“. Branko Prodanović, nečak visokega funkcionarja SNSD-ja Lazarja Prodanovića, in njegov oče Vujadin sta bila skupaj s še 56 osebami (10. junija 2013) aretirana po nalogu Državnega tožilstva BiH zaradi večmilijonskega tihotapljenja živine iz Srbije v BiH. Akciji, v katerih so bili osumljenci pridržani, sta imeli kodni imeni „Skela“ in „Pauk“.

Vendar pa je tožilka Dragica Glušac njiju izpustila na prostost, nakar so sledile torture in zastraševanje prič v tem primeru.

Samardžijevi ogrozili nemški trg

Glušacova je odgovorna tudi za to, da je Državno tožilstvo Bosne in Hercegovine ustavilo preiskavo, ki je potekala zoper brata Gorana in Zorana Samardžijo, lastnika podjetja Dunmorr Group AG, ki sta osumljena večmilijonskega pranja denarja in utaje davkov.

Center za raziskovalno novinarstvo (CIN) iz Sarajeva je objavil, da je podjetje Dunmorr Group AG s sedežem v Zürichu imelo mrežo klicnih centrov (call center) v Sarajevu, Banja Luki in Bihaću. Policija sumi, da so se preko teh klicnih centrov trgovalo z delnicami na nemški borzi in da je skoraj 160 delavcev iz BiH vsakodnevno klicalo državljane Evropske unije, se lažno predstavljalo v nemškem jeziku in jim obljubljalo hitro obogatitev z delnicami na borzi.

Zvezna uprava policije je v sodelovanju z MVTP Republike Srbske sredi leta 2012 izvedla akcijo z oznako „Perač“. Takrat je bilo v predstavništvih Dunmorra v BiH aretiranih več kot 80 delavcev zaradi suma organiziranega kriminala, utaje davkov, pranja denarja in prevare. Direktorja predstavništva Željka Nikolića in brata Samardžijo so aretacijo ušli, ker se v tistem trenutku nista nahajala na območju BiH.

Vendar pa je postopajoča tožilka Dragica Glušac na podlagi izjav prič in dejstva, da se Goran in Zoran Samardžija ne vodita kot odgovorni osebi v registru predstavništev tujih oseb v BiH pri Ministrstvu za zunanje zadeve in ekonomske odnose BiH, zaključila, da ne obstajajo dokazi, ki bi povezovali Samardžijeva z Dunmorr Group AG v BiH.

Vendar pa v registru gospodarskih subjektov v Švici piše, da je Zoran Samardžija postal član upravnega odbora tega podjetja leta 2009, konec leta 2010 pa je njegov brat Goran v podjetje vložil več kot milijon švicarskih frankov in tako postal njegov večinski lastnik.

Preiskavo zoper delavce v sektorju marketinga tega podjetja je tožilka Glušac ustavila, ker so vsi pričali, da so le predstavljali svoje podjetje in pošiljali prospekte potencialnim strankam. Iz tega je Glušacova zaključila, da ne obstajajo dovolj dokazi, ki bi podprli sum, da so storili kaznivo dejanje, ki jim je očitano.

Čeprav je policija med preiskavo prišla do dokazov, ki dokazujejo, da je Goran Samardžija kontaktiral upravo predstavništva Dunmorr v BiH in da je prihajal v Sarajevo, Glušacova tega ni upoštevala.

Za posilstvo Bošnjakinje izrekla pogojno kazen

Glušacova je javnost šokirala tudi, ko je bila sodnica, ko je za posilstvo Bošnjakinje Rasime Mujkanović (64) iz Sanskega Mosta posiljevalcu Bošku Veselinoviću iz vasi Kljevci pri Sanskem Mostu izrekla pogojno kazen, kot razlog za takšno odločitev pa je navedla, da je bil posiljevalec pripadnik Vojske RS in da se je oškodovanka odselila iz kraja, kjer je bila posiljena.

Veselinović, rezervist v srbski policiji, je v mraku z avtomatsko puško vstopil v Rasimino hišo, medtem ko sta bila njena dva sina zaprta v taborišču Manjača, in jo je z grožnjo z orožjem prisilil k spolnemu odnosu, pri čemer jo je hudo poškodoval. Rasima je s hudimi travmami po vojni živela v begunstvu v Franciji, kjer je tudi umrla. 

Tožilstvo v Sanskem Mostu je vložilo obtožnico zoper Veselinovića, sodno senat, v katerem sta bila Dragica Glušac (predsednica) in porotnika Mile Crnomarković in Milutin Marković, pa je posiljevalca 30. aprila 1993 obsodila pogojno na eno leto zapora.

V postopku zoper Veselinovića je bilo vse jasno, ko je več prič pogumno opisalo strašne prizore nesrečnice, ki je krvava pritekla do sosede Ajše. Tudi dr. Dušan Nikolić, ginekolog, je bil v svojem izvidu kategoričen. Vendar pa je bilo vse to, po mnenju sodnice Dragice Glušac, dovolj le za pogojno kazen.

Kot olajševalne okoliščine za posiljevalca je navedla, da je družinski človek, da ni bil obsojen, da je pripadnik Vojske RS in da je imel živčne motnje. Kot razlog, zakaj je Veselinovića izpustila na prostost, je Glušacova navedla do sedaj neviđen razlog, in sicer, da je oškodovanka spremenila prebivališče.

Mediji so objavili, da je Asim Mujkanović, sin pokojne Rasime, leta 2002 vložil pritožbo zoper sodnico Glušac, v času „reform“ bh. pravosodja. Glušacova je zaradi tega sodnega precedensa iz leta 1993 izgubila sodniško mesto in odšla v odvetnike.

Branila Radovana Stankovića

Glušacova bo ostala v spominu tudi kot odvetnica zloglasnega vojnega zločinca Radovana Stankovića, ki je bil v BiH obsojen na 20 let zapora zaradi vojnih zločinov. Glušacova je kot odvetnica zastopala tudi druge zločince, piše NAP. Indikativno je, da njene slike ni mogoče najti nikjer, od iskalnikov Google do uradne spletne strani Državnega tožilstva BiH.