Opozorilo trgom: Poletje nezadovoljstva

Britanska agencija Reuters je navedla šest dogodkov, ki jim bodo v juniju investitorji posvetili posebno pozornost, med njimi zgodovinski vrh Združenih držav Amerike in Severne Koreje, volitve v Turčiji ter švicarski referendum o monetarnem sistemu, poroča Radio Svobodna Evropa.

Možni švicarski šok – 10. junij

Švica bo 10. junija izvedla referendum o tem, ali naj uvede neodvisen monetarni sistem, ki bi lahko pretresel način poslovanja bank. Če bo ukrep sprejet, bo komercialnim bankam onemogočeno ustvarjanje nove denarne vrednosti vsakič, ko bodo odobrile kredit.

Zagovorniki te zamisli želijo, da bi Švicarska narodna banka postala edina institucija, ki ustvarja novo denarno vrednost. Švicarska narodna banka pa trdi, da bo načrt škodoval njeni sposobnosti vodenja monetarne politike. Če bo referendum uspel, bi lahko investitorji izgubili zaupanje v švicarski frank, saj tiskanje denarja ne bo več zagotovljeno s premoženjem.

To bi lahko tudi zmanjšalo dobičke švicarskih bank, kot sta UBS in Credit Suisse. Javnomnenjske raziskave kažejo, da samo 35 odstotkov državljanov podpira spremembo, vendar pa so volilni preobrati, kot smo videli pri Brexitu in ameriških volitvah leta 2016, možni.

Zvišanje obrestnih mer Federalnih rezerv – 12. in 13. junij

Ameriške Federalne rezerve bodo 12. in 13. junija sporočile, kolikšno bo drugo od treh načrtovanih zvišanj obrestnih mer za letošnje leto. Pričakuje se, da se bodo obrestne mere dvignile na 1,75–2,0 odstotka. Zdaj se postavlja vprašanje, ali bo Uprava federalnih rezerv sposobna izpeljati četrto zvišanje v letu 2018.

Ta verjetnost je maja dvignila vrednost dolarja na najvišjo raven od novembra 2016. Obrestne mere in donos na državne obveznice so glavna referenčna stopnja za stroške globalnega zadolževanja. Izjava predsednika Federalnih rezerv Jeroma Powella po sestanku bo pozorno spremljana, da bi ugotovili namen centralne banke.

Ameriško gospodarstvo uživa v svojem drugem najdaljšem razcvetu po drugi svetovni vojni, z najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih 17 letih. Po drugi strani pa trgovinske napetosti s Kitajsko predstavljajo tveganje za rast. Powellova ostra nota bi lahko privedla do nove rasti vrednosti dolarja in povečanja ameriških donosov.

Tramp in Kim – srečati se ali ne?

Usoda zgodovinskega vrha med ZDA in Severno Korejo, predvidenega za 12. junij, je negotova. Toda ameriški predsednik Donald Trump je ta teden dejal, da upa, da se bo srečanje – in pritisk za denuklearizacijo Pjongjanga – zgodilo.

Obstaja upanje, da bodo pogovori preprečili jedrske grožnje Severne Koreje, ki so sprožile svetovne borzne indekse. Severnokorejska delegacija je 1. junija obiskala Belo hišo, da bi Trumpu izročila pismo voditelja Kima Jong-una.

Bo nafta OPEC-a tekla po 22. juniju?

Cena nafte Brent je nedavno padla in znaša 80 dolarjev za sod, sestanek proizvajalk nafte na Dunaju 22. junija pa bodo spremljali mednarodni globalni oblikovalci politik in tržni igralci. V začetku leta 2017 so članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija in nekateri drugi proizvajalci, ki niso člani OPEC-a, omejili proizvodnjo nafte. Sporazum velja do konca leta 2018, na sestanku na Dunaju pa se bo razpravljalo o tem, ali ga bodo podaljšali.

Vendar pa je zvišanje cene nafte za 30 odstotkov od konca leta 2016 spodbudilo strah pred inflacijo – donos desetletnih obveznic Združenih držav Amerike je nedavno narasel na najvišjo raven v zadnjih sedmih letih. Vrednost nafte je padla, potem ko sta Rusija in de facto voditeljica OPEC-a Savdska Arabija govorili o delnem obnovitvi proizvodnje, ki je bila ustavljena zaradi sporazuma iz leta 2017.

Toda nekateri drugi proizvajalci nasprotujejo povečanju proizvodnje, zato je težko doseči soglasje. Analitiki menijo, da bo cena Brenta letos ostala nad 70 dolarji za sod.

Turčija voli 24. junija

Turčija, ki velja za eno najbolj obetavnih novih trgov, je letos doživela ogromen padec valute in prodajo obveznic. Volitve bodo potekale 24. junija, pričakuje pa se, da bo Recep Tayyip Erdogan ponovno izvoljen na novo ustanovljeno vlogo izvršnega predsednika. Erdogan je v svojih 15 letih na oblasti nadzoroval močno gospodarsko rast, vendar so njegovi načrti za prevzem večjega nadzora nad gospodarstvom in monetarno politiko ter poglobljeni napadi na nasprotnike, ki so jih kritizirale skupine za varstvo pravic in zahodni zavezniki, odvrnili mnoge vlagatelje.

Kljub temu ankete kažejo, da imata Erdoganova stranka AK in nacionalistični partnerji podporo le 50 odstotkov, zato lahko izgubo parlamentarne večine nadomesti z nekaterimi od svojih širših pooblastil. Turčija se trudi stabilizirati liro, ki je letos padla za kar 20 odstotkov glede na dolar.

Erdogan, ki se je razglasil za „sovražnika obrestnih mer“, je skoraj takoj spodkopal nedavno zvišanje obrestnih mer za tri odstotne točke. Centralna banka bo imela uradni sestanek 7. junija in lahko sprejme nadaljnje ukrepe za stabilizacijo valute.

Predah od Brexita?

Glede na to, da se čas za dosego dogovora Velike Britanije pred izstopom iz Evropske unije marca prihodnje leto izteka, diplomati upajo, da bo vrh EU 28. in 29. junija lahko prekinil to blokado.

Britanska premierka Theresa May je lahko ujeta med kladivom in nakovalom, s pritiskom tistih, ki podpirajo Brexit in zahtevajo prekinitev vezi z EU, medtem ko se drugi zavzemajo za ohranitev carinskega sodelovanja z Unijo. Vladno poročilo, ki bo znano pred pogovori, bo predstavilo načrte za različne sektorje, vključno s finančnimi storitvami in kmetijstvom.

Negotovost glede prihodnjih odnosov med EU in Veliko Britanijo še naprej vpliva na gospodarstvo in funt, ki je v zadnjih sedmih tednih šestkrat oslabel. EU sporoča, da London še ni našel vzdržne rešitve za irsko mejo – strah je, da bi ponovna vzpostavitev fizične meje, vključno s carino, med članico EU Irsko in britansko pokrajino Severno Irsko, tam lahko obudila nasilje.