Univerza v Sarajevu beleži pomembne znanstvene rezultate kljub pandemiji COVID-19

SARAJEVO, (Patria) - Čeprav zgradbe fakultet, akademij in inštitutov Univerze v Sarajevu, ki jih je krasilo študentsko vrvenje, hiter korak, zvoki glasbil, zdaj dajejo vtis zapuščenosti, učitelji in študenti večinoma sodelujejo prek spletnih platform in na ta način ustvarjajo novo obliko akademske skupnosti, selijoč študentsko vrvenje, hiter korak, zvoke glasbil na spletne platforme. Poučevanje poteka v spremenjenem režimu, mediji so zainteresirani za nove načine prenašanja znanja v teh izrednih okoliščinah pandemije, kolumne in blogi pa so polni študentskih komentarjev o pouku.

Vendar je prav tako pomemben segment univerzitetnega poslanstva znanstveno-raziskovalno delo, ki ne izgublja zagona niti v teh časih, oziroma ni bilo nikoli ustavljeno, čeprav se na prvi pogled morda zdi tako. Številke govorijo v prid razvoju, ne pa padajoči poti. Učitelji in sodelavci Univerze so v prvem četrtletju, oziroma v prvih treh mesecih in pol letošnjega leta dosegli zavidljive rezultate pri objavljanju rezultatov raziskav. Če pogledamo podatke v indeksni multidisciplinarni bazi podatkov SCOPUS, je razvidno, da so avtorji z Univerze v Sarajevu v prvih treh mesecih letošnjega leta objavili 210 znanstvenih del, kar predstavlja 43 % celotne produkcije vseh del indeksiranih v letu 2019. Z drugimi besedami, v prvih treh mesecih leta 2020 je bila objavljena skoraj polovica del iz celega lanskega leta. Pri objavljanju prednjačijo raziskovalci s področja tehniških znanosti (131 del), sledijo jim raziskovalci s področja kemijskega inženirstva, medicine, matematike, biokemije, kmetijstva ter družbenih znanosti. Kar zadeva soavtorsko sodelovanje, prednjačijo skupne raziskave s kolegi iz Srbije (29 del), ter Hrvaške, Češke republike, Francije, Združenih držav Amerike, Avstrije, Nemčije, Slovenije ter Združenega kraljestva.

Kar zadeva indeksiranje del v bazi podatkov Web of Science, je teh del 68, kar predstavlja podoben ritem objavljanja kot lani v istem obdobju, in ni bilo zabeleženega padca. Ritem je bil ohranjen kljub izrednim okoliščinam. Najbolj zastopana so dela iz matematike, ekonomije, medicine in agronomije.

Kar zadeva zelo aktualno temo pandemije, ki jo povzroča širjenje koronavirusa, je zanimivo izpostaviti delo z naslovom A Novel Cellular Automata Classifier for COVID-19 Prediction indijske ekipe raziskovalcev, ki obravnava posredne trende širjenja epidemije v Indiji, objavljeno pa je bilo v reviji Journal of Health Studies, ki jo izdaja Fakulteta za zdravstvene študije Univerze v Sarajevu. To delo je bilo objavljeno 29. marca in je bilo v naslednjih treh dneh preneseno 75-krat, do danes pa 223-krat, kar je pomemben rezultat glede na dejstvo, da je pozornost raziskovalcev pritegnila bosansko-hercegovska revija poleg prevladujočih revij, ki izhajajo v produkciji raziskovalnih centrov Zahodne Evrope in ZDA. Več si lahko ogledate na povezavi https://www.jhsci.ba/ojs/index.php/jhsci/article/view/907.

V boj proti širjenju koronavirusa se je aktivno vključila tudi Strojna fakulteta Univerze v Sarajevu. Da bi pospešili proizvodnjo zaščitne opreme, je bil prek projekta UNDP "Economic Governance for Growth – EGG", ki ga financira vlada Kraljevine Norveške, za Strojno fakulteto Univerze v Sarajevu nabavljena dodatna oprema za delo. Ta oprema vključuje štiri nove 3D tiskalnike, ter filamente in reprodukcijski material za proizvodnjo zaščitne opreme, kot tudi stroj za testiranje mehanskih lastnosti materialov. Na ta način se je Strojna fakulteta vključila v izdelavo zaščitne opreme. Začeli so z izdelavo zaščitnih vizirjev, lahko pa izdelujejo tudi vezice za maske ter razvejišča za respiratorje, če se za tem pojavi potreba. Čeprav bodo opremo primarno uporabljali za proizvodnjo zaščitnih vizirjev v okviru boja proti pandemiji COVID-19, bodo po krizi z njo opremili Laboratorij za testiranje polimernih materialov, ki bo služil za poučevanje, raziskave, inovacije in razvoj. Več si lahko ogledate na povezavi https://mef.unsa.ba/bs/novosti/60.

Kar zadeva interdisciplinarnost, je tudi v teh okoliščinah ne manjka, in zanimivo je izpostaviti sodelovanje naših arheologov in genetikov. Inštitut za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (INGEB) Univerze v Sarajevu je namreč objavil rezultate najnovejših arheogenetskih analiz najdišča pri Visokem, ki dajejo popolnoma novo sliko o skupinah, ki so naseljevale ta območja v prazgodovinskem obdobju. Naši genetiki so dosegli velik znanstveni uspeh, saj gre za uspešno izolacijo in analizo biološkega materiala, starega do 2.500 let (iz IV. stoletja pr. n. št.). Več o tej raziskavi lahko preberete na povezavi: http://www.federalna.ba/bhs/vijest/313953/otkrice-bh-naucnika.

V času pandemije je Kmetijsko-živilska fakulteta postala članica mednarodnega konzorcija projekta H2020 z naslovom SMARTWATER – Promoting SMART agricultural WATER management in BiH, ki bo izvajan v naslednjih dveh letih pod vodstvom Univerze v Banja Luki. Skozi projekt bo ustvarjeno veliko število različnih skupnih dejavnosti, ki spodbujajo povezovanje, skupne raziskovalne poskuse, raziskovalno sodelovanje in izmenjavo znanja med strokovnjaki na specifičnih področjih. Vse dejavnosti bodo v skladu z nacionalno raziskovalno strategijo ob vključevanju pametnih tehnologij (cloud-based in daljinsko opazovanje) pri upravljanju vodnih virov v kmetijstvu, optimizaciji razmerja voda-energija-hrana in podnebnih sprememb ter ukrepov prilagajanja.

S tem pregledom nameravamo zagotoviti vpogled v novo univerzitetno vsakdanjost in odpreti prostor za predstavitev naših dejavnosti in prispevkov k znanstvenemu, umetniškemu in drugemu ustvarjanju znotraj družbene skupnosti, v kateri delujemo.