Unitarizem, separatizem in enakopravnost: Kako je Schmidt prevzel politični slovar uradnega Zagreba

(Patria) - Visoki predstavnik Christian Schmidt se je nedavno upravičeno odzval na primitivizem in šovinizem predsednika skupščine HNK Džaferja Aliča (SDA), ki je Srbe in Hrvate označil za "podnajemnike" v BiH, piše Istraga.ba.

Alič je v nagovoru na BHRT-u dejal, da so Bošnjaki lastniki Bosne in Hercegovine, ki imajo zelo neprijetne podnajemnike.

- Za njimi moramo vedno pospravljati, pometati, popravljati, izdelovati, graditi, nadgrajevati - je dejal Alič, površno zreducirajoči politiko najmočnejših srbskih in hrvaških strank v BiH na sovraštvo med njenimi narodi, verjetno povzročajoči navdušenje med tistimi političnimi silami, ki se hranijo z istim v prizadevanju, da dokažejo, da obstoj BiH nima smisla, pri čemur jim je on nedvomno pomagal.

V odzivu na Aličov nastop je visoki predstavnik dejal, da je zamisel o podnajemnikih zelo škodljiva in da kaže na globoko nepoznavanje zgodovine države.

- Namesto da dajejo nesprejemljive izjave, bodisi unitaristične ali separatistične narave, se od političnih predstavnikov očaku, da bodo delali na enakopravnosti vseh, vključno s povratničkimi in manjinškimi skupnostmi, ter na skupni in prosperitetni prihodnosti za enotno BiH - je dejal Schmidt.

Nič v sporočilu ne bi bilo sporno, če v enem delu Schmidt ne bi uporabil političnega jezika, ki ga ž vrsto let uporablja hrvaška politika do BiH, s katerim vse nesporazume v BiH zreducira na konflikt "unitarizma in separatizma", pravdajoči politiko dodatnega etničnega razslojevanja družbe in institucij v že globoko decentralizirani državi, ki lahko na koncu zaklene institucije in pripelje le do zmage separatizma, ne pa do kakršnega koli fiktivnega unitarizma.

Tudi če se je Schmidt skliceval na "izjave", bodisi "unitaristične ali separatistične narave", je jasno, da se stališče nanaša na njegovo videnje političnih odnosov v državi, glede na to, da v konceptualnem smislu v celoti ustreza tistemu, ki ga ž leta uporabljajo hrvaški uradniki v prizadevanju, da bi utemeljili svojo politiko do Bosne in Hercegovine.

Tukaj bomo naštečli nekaj primerov od desetine izjav, v katerih se "unitarizem" postavlja v isto raven "separatizmu" v političnem slovarju hrvaških uradnikov.

Predsednik HDZ-ja BiH Dragan Čović je maja 2021. leta dejal, da verjame, da si samo hrvaški narod želi BiH, ker druge politike "bodisi unitaristična pod krinko državljanstva, ali pa druga separatistična vodijo k istemu - izginotju BiH".

Leto kasneje je dejal, da sta unitarizem in separatizem dva velika problema v BiH.

- Eden je ta izraziti unitarizem, ki pogosto meji na neracionalnost šovinizma, celo bi rekel izrazito ultranacionalizma Bošnjakov, na drugi strani pa separatizem in to, kar mi skušamo narediti, ki je povzročilo absolutno delitev, oziroma, popolno nefunkcioniranje (sistema)", je rekel Čović.

Hrvaški premier Andrej Plenković v intervjuju za Večernji list decembra 2021. leta navaja, da je Hrvaška "odločno proti separatizmu v BiH, pa tudi proti vsakemu unitarizmu oziroma centralizmu".

Mesec dni prej je minister v hrvaški vladi Gordan Grlič Radman poudarja, da "v BiH imamo krepitev unitarizma in separatizma ter rast nestabilnosti. Ključ je rešitev za spoštovanje načela enakosti konstitutivnih narodov".

Schmidt, prav tako kot navedeni, kot odgovor na "unitarizem in separatizem" omenja "enakopravnost" vseh, ključni pojem, ki ga uradni Zagreb uporablja, da bi obranil politiko stalnega pritiska na BiH z namenom, da se glasove večine grajanov zreducira na tretjino politične moči v državi.

Hrvaška politika v tem smislu deluje strateško. Najprej obvlada politični slovar v javnem prostoru, nato pa praktično deluje pri izvajanju politike, ki se skriva za vsiljenimi pojmi, kot smo videli na primeru "legitimnega predstavljanja" in sodbe "Ljubić" Ustavnega sodišča BiH. OHR je po vsem, čemur smo bili priča v preteklih treh letih, le podaljšana roka takšnih prizadevanj.