Uničevanje kulture

Veliko področij v BiH je na zelo nizkih ravneh, vendar se zdi, da se po stopnji razpadanja nič ne more primerjati s kulturo.

Kultura kot eno najmočnejših diplomatskih orožij vsake države, pri nas iz leta v leto doživlja vse več problemov, čeprav imamo „mali milijon“ kulturnih delavcev, na katere nam lahko zavidajo tudi veliko večje in bogatejše države.

Žalostno je, da mnoge kulturne ustanove, ki so obstale tudi v težkem vojnem obdobju, preživele uničenje, niso preživele povojnega obdobja.

Številni muzeji, likovne in glasbene akademije, knjižnice, filmske produkcije, kina, gledališča so popolnoma propadli ali jim grozi nevarnost.

Po drugi svetovni vojni je bila ena glavnih nalog takratne Komunistične partije izgradnja kulturnih in izobraževalnih ustanov ter opismenjevanje prebivalstva. V zelo kratkem času jim je uspelo priti do stanja, v katerem je skoraj vsaka vas v Jugoslaviji imela kulturni dom.

Čeprav danes gospodarska situacija ni nič kaj sijajna, je daleč boljša od takratne, in začetni položaji niso isti. Takrat je bilo treba začeti z ničle, danes pa je potrebna le malo volje, da bi se vse to nadgradilo.

Razlika je v tem, da danes na ministrstvih za kulturo, izobraževanje, šport sedijo ljudje, ki se nikoli niso ukvarjali s kulturo in športom, zato je logično pričakovati, da nimajo nobenega interesa pomagati kulturi.

Uradni podatki govorijo, da je bilo v letih pred vojno v Jugoslaviji posnetih tudi do 100 filmov letno, od tega skoraj tretjina v BiH. In to vse v domači produkciji. Danes se letno posname komaj dva, tri filme in to v koprodukciji z drugimi državami.

Kamorkoli po svetu greste, boste našli ljudi, ki vedo vse o Danisu Tanoviću, Edinu Džeki, odličnih pisateljih Sejranoviću, Šehiću, Hemonu in drugih, toda če jim omenite ime kakšnega našega politika, vas bodo le nemo gledali.

Vendar pa je naša kruta realnost, da takšni popolni anonimneži sprejemajo zakone, ki vplivajo na razvoj kulture, ki ostaja večno dediščina prihodnjim generacijam.

Edino tolažilo je, da imajo ti, ki o tem odločajo, svoj rok trajanja štiri leta.