Izjava ZN: Kako medijska pasivnost in ruski veto krojita usodo Bosne in Hercegovine

Napisal: A.Čorbo-Zećo

Izjava Varnostnega sveta ZN o Bosni in Hercegovini je lahko obravnavana v več ključnih kontekstih, vendar je vedno treba izhajati iz zgodovinske vloge ZN v odnosu do BiH, pa tudi trenutne mednarodne dinamike, ki vključuje vpliv Rusije, pa tudi vlogo urada visokega predstavnika (OHR).

Na podlagi izjave lahko vidimo, da ZN, kljub pozivanju k političnemu dialogu, dejansko ni pripravljen sprejeti konkretnih ukrepov, ki bi lahko privedli do resnične stabilizacije. Pozivanje k dialogu, brez izrecne podpore sankcijam, sodelovanja OHR ali močnejše misije EUFOR, je lahko obravnavano kot pomanjkanje odločnosti.

To pozivanje k dialogu in izogibanje konfrontacijam lahko odraža tudi trenutno politično klimo znotraj ZN, kjer stalne članice (zlasti Rusija, pa tudi Kitajska) pogosto blokirajo drastičnejše ukrepe.

ZN je bil, na žalost, globoko vpleten v kontroverze v zvezi z Bosno in Hercegovino med agresijo na BiH. ZN, čeprav je bil prisoten na terenu, je imel pomembne napake pri zaščiti civilistov in ohranjanju varnosti. Največji primer tega je bila nezmožnost zaščite Srebrenice leta 1995.

Sile ZN (UNPROFOR) so bile oslabljene z omejenimi mandati in nezmožnostjo izvajanja učinkovitih vojaških akcij. Čeprav je ZN te dogodke naknadno obsodil, je sam neuspeh mednarodne skupnosti pri preprečevanju masakra pustil globok pečat v zgodovini BiH.

Danes, ko gledamo iz perspektive izjave Varnostnega sveta, se zdi, da ZN še vedno ne sprejema konkretnih ukrepov, ki bi resnično pomagali stabilizaciji BiH. Vedno obstaja velika politična kalkulacija znotraj Varnostnega sveta zaradi različnih interesov stalnih članic, kar vodi do izostanka jasnih in odločnih ukrepov v kriznih situacijah.

Ni naključje, da v izjavi Varnostnega sveta ni omenjen OHR. Vloga OHR, kot institucije, ki je bila ustanovljena za nadzor izvajanja Daytonskega mirovnega sporazuma in je garancija politične stabilnosti BiH, je bila in ostaja zelo občutljiva. Podpora OHR s strani ZN ali Varnostnega sveta BiH je lahko problematična zaradi političnih nesoglasij med članicami Varnostnega sveta, ki imajo pogosto različna stališča o vlogi visokih predstavnikov.

Od leta 2000, ko je mednarodna skupnost pod velikimi pritiski začela razmišljati o zmanjšanju pooblastil OHR, je bil argument, da mora BiH prevzeti odgovornost za lastno stabilnost. Izjava Varnostnega sveta zdaj, ki ne omenja OHR, je lahko interpretirana kot dodatna oddaljenost mednarodne skupnosti od neposredne intervencije in nadzora v BiH, kar le poudarja negotovost in nestabilnost.

Zato je odločitev ZN morda dobra, saj se deklarativno navajajo Ustava BiH, država BiH... Vendar, spomnimo, da se tudi begunec Dodik sklicuje na Ustavo in Daytonski mirovni sporazum.

Izjava Varnostnega sveta ZN, čeprav formalno poziva k dialogu in ohranjanju miru, je lahko razumljena kot nadaljevanje pasivne politike ZN do BiH. ZN je skozi svojo zgodovino zamudil priložnost za zagotavljanje pravičnih odgovorov na krize in agresijo proti BiH, izostanek podpore OHR pa le dodatno poudarja negotovost mednarodnih prizadevanj v BiH. Rusija, s pravico veta, ostaja ključni dejavnik, ki ovira kakršno koli resnejšo mednarodno akcijo, medtem ko se BiH sooča z resnimi političnimi izzivi brez jasne mednarodne podpore.