Umrl je akademik Muhamed Filipović

SARAJEVO, (Patria) - Akademik Muhamed Filipović je danes umrl v 91. letu starosti, so potrdili z Akademije znanosti in umetnosti BiH, katere član je bil Filipović od leta 1978. 

Muhamed Filipović se je rodil 3. 8. 1929 v Banja Luki. V rojstnem mestu je končal osnovno šolo in realno gimnazijo. Filozofijo, skupaj z naravoslovjem in zgodovino, je študiral v Beogradu in Zagrebu, diplomiral pa je leta 1952. Doktorat iz filozofije je zagovarjal leta 1961 na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Istega leta je bil izvoljen za docenta, leta 1967 za izrednega, leta 1972 pa za rednega profesorja za predmeta Logika z metodologijo in Metodologija znanstvenega dela na Oddelku za filozofijo in sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu.

Od prve izvolitve do upokojitve leta 1999 je akademik Filipović redno predaval navedene predmete na svoji fakulteti, gostoval pa je tudi na drugih fakultetah in znanstvenih institucijah v takratni državi in tujini (Nemčija, Avstrija, Danska, Norveška, Švedska, Švica, Velika Britanija, Združene države Amerike, Kanada in Rusija).

Avtor je velikega števila študij, monografij in drugih del iz več znanstvenih področij – logike, zgodovine filozofije, zgodovine duhovnega in kulturnega življenja Bosne in Hercegovine, estetike, sociologije in politike. Pisal je tudi literarne kritike in eseje ter vodil številne polemike in razprave o mnogih družbenih problemih. Ukvarjal se je tudi z leksikografijo in bil glavni in odgovorni urednik Enciklopedije Jugoslavije za BiH. S svojimi deli in javnimi nastopi je odpiral številna vprašanja, spodbujal razprave in polemike, ki so odmevale v naši javnosti. Njegova najpomembnejša dela, objavljena v samostojnih izdajah, so: Religija i moral; Metodologija socijalnih i istraživanja potreba u obrazovanju; Humanistički problemi socijalizma; Industrijska sociologija; Industrija kao predmet naučnog istraživanja; Rukovođenje u industriji BiH; Predavanja o metodologiji socioloških istraživanja; Filozofija Ludviga Wittgensteina; Lenjin – Monografija njegove misli; Filozofski problemi savremenih logičkih teorija; Suvremena
filozofija i marksizam; Filozofija Karla Marksa; Materijalizam Karla Marksa; Marksova dijalektika; Bosna i Hercegovina – Separat Enciklopedije Jugoslavije o Bosni i Hercegovini; Safet Krupić – marksistički filozof, književni kritičar i estetičar; Filozofija jezika; Bosna i Hercegovina – najvažnije geografske, demografske, historijske, kulturne i političke činjenice; Bošnjačka politika; Ideja Europe u europskoj historiji; Deset predavanja o razumijevanju historije u europskoj historiografiji; Bio sam Alijin diplomata; Komunizam i nostalgija; Jedno dugo, dugo putovanje uz rijeku Lim i oko Peštera; Pitanje odgovornosti za rat u Bosni i Hercegovini 1992–1995.; Bosna i Hercegovina u okovima nacionalizma; Tragedija Bosne; Islam i teror; Devetnaest etida o Mihailu Bahtinu; Filozofija – udžbenik za srednje škole; Filozofska istraživanja – filozofija, logika, jezik; Afera Agrokomerc i smrt Hamdije Pozderca; Javnost i moral; Ko smo mi Bošnjaci; Filozofski eseji; Kraj epohe liberalizma; Bosanski duh lebdi nad Bosnom; Pokuša j jedne duhovne biografije; Historija bosanske duhovnosti – Prahistorija; Historija bosanske duhovnosti – Duhovni život Ilira i srednjovjekovne Bosne; Historija bosanske duhovnosti – Duhovni život osmanske Bosne; Historija bosanske duhovnosti – Epoha modernizacije; Metodologija znanosti i znanstvenog rada.

Za dopisnega člana ANUBiH je bil izvoljen leta 1978, za rednega pa leta 1987. Opravljal je funkcijo podpredsednika ANUBiH od leta 1999 do 2008 in direktorja Centra za leksikologijo in leksikografijo ANUBiH.

Datum in ura komemoracije in pogreba akademika Muhameda Filipovića bosta naknadno objavljena.