Namesto da zaščitijo državljane BiH, Inzko, politika in verske skupnosti iščejo zaščito zase

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Ljubljana dr. Zijad Bećirović je v intervjuju za novinarsko agencijo Patria odgovoril na vprašanja v zvezi z najnovejšimi dogodki, ki pretresajo bh. politični prizori.

PATRIA: Smo v stanju, da se soočimo s tožbami proti političnim voditeljem ali bolje rečeno velikim ribam?

BEĆIROVIĆ: BiH je še vedno nestabilna država, ogrožena predvsem z velikodržavnimi koncepti sosednjih držav in inertno mednarodno politiko Zahodnih držav, predvsem EU. V takšnem nedefiniranem stanju je vse vprašljivo, začenši z obstojem države, ki se dnevno ogroža, in potem se lahko pričakuje, da se znotraj sistema države dogajajo prav tako dnevni izzivi.

Od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma so permanentna notranja politična in kriminalna dogajanja, ki so v ogromnem številu doživela sodne procese tako imenovanih najvišjih ravni oblasti, začenši z odgovornostjo za vojne zločine do velikih kriminalnih in finančnih afer. Tako da ne vidim nič novega, kar se že ni zgodilo oziroma se dogaja in kar se bo dogajalo v BiH.

PATRIA: Do sedaj smo obtoževali Čovića, nato pa je bil oproščen. Sojeno je bilo Džaferoviću, nato pa je bil oproščen. Sojeno je bilo mnogim voditeljem, vendar ni bilo sodb. Danes imamo primer uničenja dveh bank, Bobar in Banke Srpske. Pričakujete, da sta tožilstvo in sodišče končno podvlekel črto in začela delati svoje delo, kot je treba?

BEĆIROVIĆ: Kot sem navedel, se splošna kriza na mednarodni ravni in na najvišji državni in politični ravni v Bosni in Hercegovini odraža na vse segmente družbe. Ne morete pričakovati, da se takšna situacija ne odraža tudi na preiskovalno-tožilsko-pravosodne organe. Na svetu ni uspešnega pravosodja, za katerim ne stoji močna in stabilna država oziroma oblast te države. To je iluzija.

Dokler se država BiH ne stabilizira, je zaman pričakovati tudi stabilen pravosodni sistem. Seveda, tukaj mislim, da mora država zagotoviti optimalne pogoje za pravosodje, začenši s finančno podporo do neodvisnosti pri delu. V državi, kjer posebna policija ropi mednarodne banke „sredi belega dne“, ni neodvisnih preiskav, niti neodvisnega pravosodja. Vse je odvisno od politike, tako domače kot mednarodne, glede na položaj BiH, ker se nahaja pod mednarodnim nadzorom. V državi, ki je pred časom s politično-obveščevalnimi vratolomijami oprostila odgovornosti Milorada Dodika (SNSD) in Zlatka Lagumdžijo (SDP), je vse mogoče.

PATRIA: Tožilstvo trdi, da je bil Bakir Dautbašić aretiran, ker naj bi vplival na pričo, jo prosil, naj v postopku, ki teče proti Naserju Keljmendiju na Kosovu, ne omenja voditelja SBB-ja Fahrudina Radončića. Si sedaj s širitvijo preiskave tudi na Radončića in druge, tožilstvo in sodišče BiH poskušata povrniti verodostojnost, ki sta jo očitno v zadnjih letih izgubila?

BEĆIROVIĆ: Težko je govoriti o konkretnih primerih in domnevnih verodostojnostih prav zaradi negotovega političnega stanja v BiH in inertnosti mednarodne skupnosti, še posebej po javnem vpletanju Rusije v dogajanja v BiH in regiji. V prejšnjih odgovorih sem prav navedel dejstvo, da takšne situacije niso nove v BiH in da je že prej bilo procesov, ki so vzbujali pozornost domače in mednarodne javnosti. Naj vsak dela svoje delo. Tožilstvo in sodišče svoje delo, politika pa svoje. Kolikor sem razumel, imajo vsi interes, da se aktualni primeri zaključijo na profesionalen in zakonit način.

PATRIA: Končno, ključno vprašanje, ali lahko voditelji, predvsem Izetbegović, Radončić, Čović in Dodik, po poskusu dela pravosodja destabilizirajo državo, rešujejo svojo kožo?

BEĆIROVIĆ: Ne more se destabilizirati nekaj, kar je že v veliki meri destabilizirano. Vidite, da tudi visoki predstavnik Valentin Inzko (OHR) „rešuje svojo kožo“, sklicujoč se na preiskovalne organe, da delajo svoje delo, in to ob grožnjah s smrtjo, ki naj bi jih prejel iz Republike Srbske.

Prav primer Inzka je najboljši pokazatelj stanja v BiH. Prav mednarodna skupnost je prišla v položaj, da se njenim najvišjim predstavnikom grozi s smrtjo. Vse me spominja na vojno obdobje, ko so Mladićeve in Karadžićeve falange prijele in privezele na ulične drogove pripadnike mirovne misije ZN. Vse je postavljeno na glavo. Od tistih, od katerih naj bi pričakovali zaščito in delovanje države BiH, prav oni iščejo zaščito zase.

Kaj šele lahko pričakuje državljan BiH, ko visoki predstavnik Valentin Inzko in OHR iščeta zaščito. Podobno se obnaša tudi politika, pa tudi verske skupnosti v BiH. Iščejo zaščito svojih interesov, medtem ko bi morali navedeni sistemi formalno in suštinsko prav zagotavljati in biti v funkciji zaščite državljanov BiH ter biti nosilci stabilizacije razmer v BiH, skupaj z mednarodno skupnostjo.