Vloga CBBiH v procesu pristopa k Evropski uniji

Proces evropskih integracij v BiH je obravnavan predvsem in skoraj izključno kot politično vprašanje, pri čemer se tehnični in strokovni vidiki procesa priključitve postavljajo v ozadje. Evropska unija je sicer politično, a tudi ekonomska in monetarna unija, za članstvo v kateri so postavljeni zelo zapleteni in zahtevni kriteriji, znani kot Kopenhagenski in Maastrichtski kriteriji.

V tej fazi evropskih integracij so zahteve EU, ki se postavljajo pred BiH kot potencialno članico, utemeljene na sklepih Evropskega sveta, sprejetih na zasedanju v Koebenhavnu leta 1993. Kopenhagenski kriteriji vključujejo naslednje:

- Stabilnost demokratičnih institucij in vladavina prava – spoštovanje državljanskih pravic in zaščita narodnih manjšin;
- Trdno vzpostavljeni tržni instrumenti in delovanje tržnega gospodarstva ter sposobnost upoštevanja konkurenčnih pritiskov in sposobnost prilagajanja tržnim mehanizmom EU;
- Pripravljenost prevzemanja obveznosti, ki jih nalaga članstvo, oziroma zavezanost ciljem politične, ekonomske in monetarne unije.

Izkušnje drugih držav potrjujejo, da je vloga centralnih bank v procesu pristopa države k EU zelo pomembna, saj stabilna in zanesljiva centralna banka ključno prispeva k makroekonomski stabilnosti, izboljšuje proces gospodarske tranzicije in konvergence proti tržnemu gospodarstvu ter prispeva k splošni boljši pripravljenosti države na članstvo v EU. Doseganje polne in trajnostne implementacije ekonomskih Kopenhagenskih kriterijev je nujno za priključitev države k Evropski uniji, skupnosti, ki jo leta 2015 sestavlja 28 držav, s 500 milijoni prebivalcev in 11 valutami. 

Ko bo BiH postala članica Evropske unije, bo Centralna banka BiH postala članica Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ki ga sestavljata Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke vseh članic EU. Guverner CBBiH bo polnopravni član Splošnega sveta ECB, velik del osebja CBBiH pa bo vključen v delo odborov, pododborov in delovnih skupin v organih ESCB. Zato CBBiH za ustrezne priprave nenehno vlaga v razvoj institucionalnih zmogljivosti in strokovnega znanja svojega osebja, vključno s specializiranimi izpopolnjevanji ter izpopolnjevanjem osebja na področju vodstvenih in pogajalskih veščin. V procesu konvergence proti standardom EU in priprav na vstop v ESCB se implementacija standardov evropskega centralnega bančništva v poslovanje Centralne banke izvaja tudi s pomočjo dostopa do skladov EU in neposrednega sodelovanja z ECB in centralnimi bankami Eurosistema (ki ga sestavljajo ECB in centralne banke držav članic EU, ki so uvedle evro), s katerim je CBBiH pričela že leta 2006. 

V kontekstu nujnih institucionalnih in funkcionalnih sprememb v centralnih bankah, izkušnje centralnih bank držav v naprednejših fazah evropskih integracij kažejo, da proces evropskih integracij zahteva izboljšano koordinacijo znotraj države preko formalnih koordinacijskih struktur. Centralna banka sodeluje pri delu Pododbora EU-BiH za ekonomska in finančna vprašanja ter statistiko, kot tudi pri pripravi gradiv za Letno poročilo o napredku BiH v procesu pristopa k EU. Glede na ugotovitve Poročila o napredku za leto 2014, monetarna politika CBBiH v okviru aranžmaja valutnega odbora dobro deluje in še naprej uživa visoko raven zanesljivosti in zaupanja.

Ekonomska uprava je v zadnjih letih postala eden od treh temeljnih stebrov v procesu širitve EU, zato so očitne spremembe v dialogu o ekonomski politiki z državami kandidatkami, ki vključujejo reforme za spodbujanje makroekonomske stabilnosti, zagotavljanje fiskalne vzdržnosti ter podporo dolgoročnim reformam in konkurenčnosti. V kontekstu nove pobude EU, ki vključuje tudi krepitev ekonomske uprave, se BiH letos prvič vključuje v Ministrski dialog o ekonomskih politikah z državami Zahodnega Balkana (Albanija, Makedonija, Črna Gora, Srbija, Bosna in Hercegovina in Kosovo) ter Turčijo. Poleg predstavnikov Ministrstva za finance BiH, FBiH in RS, je EU vabilo na ta visoko ravni ekonomski dialog v Bruselj, ki se ga udeležujejo predstavniki držav članic EU (ministri za finance), Evropske komisije (EC) in ECB, poslala tudi Centralni banki BiH. Cilj je priprava države na izpolnjevanje ekonomskih kriterijev za vstop v EU ter boljša komunikacija in usklajevanje ekonomskih politik in ukrepov, ki jih mora država uresničiti.

Osnova za dialog je Program ekonomskih reform za BiH 2015-2017, pri čigar pripravi je CBBiH sodelovala kot ena od soavtoric. Program ekonomskih reform 2015-2017 namesto dosedanjega Ekonomsko-fiskalnega programa, ki se je osredotočal na fiskalno politiko, zdaj vključuje tudi sektorske strukturne reforme. V skladu s Smernicami EC je ta dokument sestavljen iz dveh delov:

1. Prvi del predstavlja pregled okvira srednjeročnih makroekonomskih in fiskalnih politik ter strukturnih reform, ki imajo neposreden makro-fiskalni vpliv.

2. Drugi del vključuje ukrepe strukturnih reform, ki so bolj sektorske narave in katerih cilj je izboljšati konkurenčnost države in s tem pospešiti rast. 

Formalni sklepi (priporočila) z Ministrskega dialoga bodo osnova za pripravo Programa ekonomskih reform 2016-2018, oziroma osnova za oblikovanje ekonomske politike BiH v naslednjem srednjeročnem obdobju.

Centralno banko BiH prav tako čakajo zelo zahtevni kriteriji iz Maastrichta, katerih izpolnitev je pogoj za vse potencialne članice EU, da bi postale del Eurosistema, enotnega monetarnega območja s skupno valuto – evrom.

Maastrichtski kriteriji ali Kriteriji konvergence oziroma kriteriji za uvedbo evra, določeni s Pogodbo iz Maastrichta leta 1992, s katero je bil ustvarjen evro, so naslednji:

Stabilnost cen: stopnja inflacije določene države članice kandidatke za EMU ne sme biti za več kot 1,5 odstotne točke višja od povprečne stopnje inflacije treh držav članic EU z najnižjim doseženim rezultatom inflacije. Torej, po kriteriju stabilnosti cen, države članice, ki so v opazovanem obdobju dosegle najboljše rezultate inflacije, predstavljajo referenčno stopnjo inflacije. Ta se izračuna kot aritmetična sredina stopenj inflacije treh držav z najnižjo stopnjo, pri čemer so te stopnje pokazatelj stabilnosti cen.

Vzdržnost javnih financ:

Višina proračunskega primanjkljaja ne sme presegati 3 % bruto domačega proizvoda (BDP).
Kriterij javnega dolga predvideva, da javni dolg ne sme presegati 60 % ob koncu preteklega finančnega leta, če pa temu ni tako, mora delež dolga kazati tendenco znatnega zmanjševanja in se mora z zadovoljivo dinamiko približevati referenčni vrednosti.

Stabilnost deviznega tečaja: stabilen tečaj je prav tako predpogoj, ki ga mora država članica izpolniti s sodelovanjem v Mehanizmu deviznega tečaja (Exchange Rate Mechanism II - ERM II) neprekinjeno dve leti. Ta kriterij se nanaša na spoštovanje določenih mejnih vrednosti nihanj deviznega tečaja, brez odstopanj v obdobju najmanj dveh let pred uvedbo evra. V tem obdobju država nima možnosti samoiniciativno devalvirati svoje valute v primerjavi z valuto druge države članice EU, da bi izboljšala konkurenčnost svojega gospodarstva. ECB ne spodbuja niti ne odvrača aranžmaja valutnega odbora, oziroma monetarne politike, ki temelji na načelu valutnega odbora, vezanega na evro. ECB ne šteje za oviro, niti za prednost v procesu sprejetja evra. Evro, vezan na valutni odbor, ne more nadomestiti obveznega sodelovanja v ERM 2. Vendar pa nadaljnje vzdrževanje sistema valutnega odbora do polnopravnega članstva v Ekonomsko-monetarni uniji in Eurosistemu predstavlja najbolj ustrezno strategijo države, ki vodi monetarno politiko na podlagi načela valutnega odbora.

Izpolnjevanje kriterija dolgoročne obrestne mere (na državne obveznice) s strani članice pomeni, da njene dolgoročne obrestne mere ne smejo biti za več kot dve odstotni točki višje od ustrezne povprečne obrestne mere v treh državah članicah z najnižjim doseženim rezultatom inflacije (gre torej za iste države, kot so navedene tudi pri kriteriju o stabilnosti cen).

Pravne obveznosti glede integracije določene nacionalne centralne banke v Eurosistem se prav tako morajo uskladiti do datuma pristopa k EU, pri čemer te obveznosti ne smejo stopiti v veljavo do datuma prehoda te države članice na evro. Splošno gledano, Zakon o CBBiH odraža dobre prakse glede funkcij centralnega bančništva in neodvisnosti centralne banke, čeprav bo potrebna določena uskladitev s Pogodbo o EU.

Poleg zahtevnih in nujnih strokovnih, tehničnih in pravnih uskladitev je ključno zgraditi kulturo, na podlagi katere bo celotna družba, vključno s politiki, neodvisnost centralne banke, katere cilj je zagotavljanje stabilnosti cen, obravnavala kot splošno dobro. 

(Centralna banka BiH)