Ukrajinci imajo proste roke, da z zahodnim orožjem ciljajo cilje globoko na ruskem ozemlju

(Patria) - Zahodni partnerji ne postavljajo nobenih omejitev glede dometa orožja, dobavljenega Ukrajini za uporabo proti ruskim vojaškim ciljem, je danes dejal nemški kancler Friedrich Merz, poroča Kyiv Independent.

- Ni več omejitev glede dometa orožja, dobavljenega Ukrajini – ne s strani Združenega kraljestva, Francije ali nas. Tudi ZDA ne postavljajo omejitev.

Do nedavnega ni bilo mogoče

To pomeni, da se lahko Ukrajina zdaj brani, na primer z napadom na vojaške položaje v Rusiji. Do nedavnega tega ni mogla storiti, razen v zelo redkih izjemah – je Merz dejal med forumom za razpravo, ki ga je organiziral kanal WDR.

Ukrajina je predhodno prejela rakete dolgega dosega od ZDA, Združenega kraljestva in Francije – vključno z ATACMS, Storm Shadow in SCALP – vendar jih je sprva smela uporabiti le proti ruskim vojaškim silam na zasedenih ukrajinskih ozemljih.

Šele konec leta 2024 sta ameriška administracija Bidna in drugi zavezniki ublažili omejitve, kar je Ukrajini omogočilo uporabo raket dolgega dosega proti ruskim vojaškim ciljem v obmejnih regijah.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral odločitev nekdanjega predsednika Joea Bidna o ublažitvi omejitev, medtem ko si prizadeva za pogajanja o mirovnem sporazumu med Kijevom in Moskvo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes dejal, da upa, da se bo »jeza« njegovega ameriškega kolega Trumpa končno »spremenila v dejanja«, zlasti glede grožnje »masivnih« ameriško-evropskih sankcij, po uničujočih ruskih napadih na Ukrajino med vikendom.

Ameriški predsednik, ki bi rad končal vojno v Ukrajini, je za svojega ruskega kolega Vladimirja Putina dejal, da je »popolnoma nor«.

- Predsednik Trump je spoznal, da je predsednik Putin, ko je po telefonu rekel, da je pripravljen na mir, oziroma ko je svojim odposlancem rekel, da je pripravljen na mir, dejansko lagal.

V zadnjih nekaj urah smo ponovno videli jezo Donalda Trumpa. To je nekakšna nestrpnost in upam, da se bo spremenila v dejanja. V preteklosti je ameriški voditelj večkrat obsodil napade.

Upam, da se bo ogorčenje, ki ga je izrazil, in ki ga delimo z njim, spremenilo v sposobnost, da ZDA skupaj z Evropejci Putinu zagrozijo s povsem drugačnim in veliko resnejšim paketom sankcij, ki nam bo omogočil, da preprečimo Rusijo in končno prekinemo ta konflikt.

Tu je ogrožena verodostojnost Združenih držav Amerike – je dejal Macron in dodal, da je o tem govoril tudi s Trumpom.

Več evropskih voditeljev, med njimi tudi francoski predsednik, je 10. maja odpotovalo v Kijev in Rusiji skupaj z Washingtonom postavilo ultimat o takojšnjem sprejetju premirja.

Grozi so tudi z »masivnimi sankcijami«. Vendar je Moskva to zahtevo zavrnila, s čimer je odprla vrata neposrednim pogajanjem z Ukrajino, ki doslej niso dosegla zelo dobrega napredka.

Rok za Putina

Francoski predsednik je danes ponovno pozval k obnovitvi ultimatuma.

- Naša prednostna naloga je, da predsedniku Putinu postavimo rok, da se lahko vsi končno prepričamo, da laže, ko trdi, da želi mir, in da po tem roku sledi grožnja z masivnimi sankcijami – je dejal Macron.

Danska premierka Mette Frederiksen se je pridružila obsodbam najnovejših ruskih napadov na Ukrajino.

- Putin podnevi govori o pogajanjih, ponoči pa bombardira Ukrajino – je dejala Frederiksen novinarjem po srečanju nordijskih voditeljev na Finskem.

Dodala je, da so se nordijski voditelji strinjali, da bodo njihove države podpirale Ukrajino, kolikor bo potrebno, ter da bi podpora lahko pomenila vojaško pomoč, naložbe v ukrajinsko obrambno industrijo in sodelovanje z ukrajinskimi podjetji.

Ukrajinski vojaški vrh je danes poročal, da je Rusija od začetka obsežne invazije na Ukrajino 24. februarja 2022. utrpela skoraj milijon žrtev. Samo v zadnjih 24 urah so ruske sile po navedbah ukrajinskih oblasti izgubile dodatnih 1.000 vojakov.

Čeprav Kijev ne natančno določa, ali število vključuje samo mrtve ali tudi ranjene, pogrešane in ujetnike, je splošna ocena, da gre za skupno število žrtev.

Ukrajina dnevno objavlja ocene ruskih izgub, medtem ko ne Moskva ne Kijev ne razkrivata uradnih podatkov o lastnih žrtvah.

Predsednik Volodimir Zelenski je sicer februarja letos izjavil, da je umrlo več kot 46.000 ukrajinskih vojakov, medtem ko je bilo ranjenih okoli 380.000. Na desettisoče jih je še vedno pogrešanih ali v ruskem ujetništvu.

Konec lanskega leta je namestnik ruskega obrambnega ministra nehote razkril, da je ministrstvo prejelo več kot 48.000 zahtevkov za DNK testiranje od družinskih članov pogrešanih vojakov.

O tem je 26. novembra 2023. na okrogli mizi v ruski Dumi govorila tudi Ana Civiljova, pri čemer je poudarila, da so vzorci shranjeni v uradni bazi podatkov.

Zaradi visokih dnevnih izgub, ocenjenih na približno 1.000 vojakov, se Moskva vse pogosteje zateka k novačenju tujih državljanov.

Proti koncu leta 2023 se je po podatkih zahodnih obveščevalnih služb in ukrajinskih virov, ki jih je kasneje potrdila Severna Koreja, ruski vojski pridružilo okoli 12.000 severnokorejskih vojakov.

Aprila letos so ukrajinske sile zajele tudi kitajske državljane, ki so se borili na strani Rusije, po podatkih ukrajinske vojaške obveščevalne službe pa je v ruskih vrstah najmanj 160 kitajskih borcev.

Ukrajinska vojska opozarja, da se Rusija pripravlja na novo ofenzivo poleti, boje pa so v zadnjih tednih dodatno zaostrile vzdolž bojišča, dolgega več kot 1.000 kilometrov. Še posebej siloviti spopadi potekajo na območju Pokrovska in Kostjantinivke v vzhodni Donecki regiji.