Če se vstop v NATO zavleče: BiH mora posodobiti svoje oborožene sile

Srbska vojska bo od 2. do 15. novembra 2016. v okolici Beograda organizirala vojaško vajo Slovensko bratstvo v sodelovanju s 150 ruskimi padalci iz ene najelitnejših ruskih padalskih enot 98. zračnodesantne divizije Ivanovski.

Gre za visoko usposobljene ruske specialce, ki so posebej izbrani v močni enoletni selekciji fizičnih in intelektualnih izzivov, nato pa urjeni in indoktrinirani do slepe zvestobe za vodenje tako imenovane hibridne vojne. Zahodni mediji ugibajo, da je prav ta enota med drugim z velikim uspehom sodelovala v vseh pomembnejših operacijah na ukrajinskem bojišču.

Hibridna vojna

Hibridna vojna je vojna, ki se vodi z nekonvencionalnimi vojaškimi formacijami, ki so posebej usposobljene za infiltracijo in vodenje vseh vidikov specialne vojne. V popolni odrezanosti od matične države v obveščevalnih operacijah proizvajajo tako imenovane hibridne grožnje, kamor spadajo kibernetska vojna, scenarij asimetričnih konfliktov nizke intenzivnosti, globalni terorizem, piratstvo, nezakonite migracije, korupcija, demografske motnje ter etnični in verski konflikti (čemur je BiH še posebej podvržena), transnacionalni organizirani kriminal, aktualizacija problemov globalizacije in v končnem scenariju uporaba orožja za množično uničenje.

Tako Ruska federacija v Srbijo na vojaško vajo pošilja specializirano elitno enoto za hibridno vojno, da bi se na praktični osnovi med vojaško silo Rusije in Srbije vzpostavil stik, razvilo sodelovanje, zlasti na tem področju, ter izmenjale dosedanje izkušnje in spoznanja.

Mimogrede, ruski padalci se seznanjajo z geografskim prostorom, se prilagajajo jezikovno, vzpostavljajo svoje komunikacijsko-informacijske centre v Vojski Srbije preko ruske satelitske mreže GLONAS, se seznanjajo s poveljniki in vojaki podobnih specialnih enot Vojske Srbije in policijskih enot entitete RS itd. Ob upoštevanju vsega tega se postavlja povsem logično in od vojnega hujskanja popolnoma prosto vprašanje – s kakšnim ciljem?

Morda se odgovor na to vprašanje skriva v burnih reakcijah iz manjše bh. entitete in Beograda na moje pisanje o morebitnem scenariju konflikta med Srbijo in BiH.

Kakorkoli že, na nedavno predstavljeni predstavitvi novih sodobnih dosežkov v oboroževanju in opremljanju Vojske Srbije, ki je bila prirejena v Novem Sadu, so tamkajšnji javnosti ob velikem navdušenju premierja v.d. in državnega vodstva predstavljeni novi oborožitveni sistemi, ki se počasi uvajajo v operativno uporabo.

Vsi prikazani sistemi so osnova za razvoj regionalne vojaške sile, ki lahko svoje oborožene sile uporabi konvencionalno in nekonvencionalno, projicirajoč sorazmerno silo v prostoru z uporabo najsodobnejših vojaških sistemov, ki jih nimajo niti vse članice Nata.

Javnosti je bil v Novem Sadu prikazan novi-stari tank M-84AB1, ki je opremljen z ruskimi sistemi vodenja ognja ter sistemi pasivne in aktivne zaščite (med drugim tudi s tako imenovanim sistemom za motenje protitankovskih vodenih raket SHOTRA 1, kot tudi z vodenim protitankovskim projektilom REFLEX, ki se izstreli iz tankovskega topa in vodi iz tanka na cilj z dosegom 5 km), vse po vzorcih, prevzetih z najsodobnejšega ruskega tanka T-90. Nato je bila prikazana tudi izboljšana različica transporterja BVP M80AK ali BVP M-98 VIDRA z novim topom 30 mm, novimi lansirniki protitankovskih vodenih raket 2T5 z dosegom 5 km in novimi oklepnimi ploščami z močnejšo oklepno zaščito.

Posebna pozornost je bila posvečena protitankovskemu boju, kjer je bil javnosti prikazan voden protitankovski projektil 2T5 z dosegom 5 km (na osnovi rakete MALJUTKA), ki se lahko izstreli s vozila BOV 1 ali z bojnega helikopterja Sa-342 Gazela Gama 2, ki je opremljen s popolnoma novim optoelektronskim merilnim sistemom.

Ti helikopterji so opremljeni tudi z najsodobnejšo protitankovsko raketo na Balkanu, ki je bila razvita v podjetju „EDEPRO“ iz Beograda, tipa PAUK, ki je zvesta kopija ruske rakete istega namena 9M133 KORNET z dosegom pri gađanju protitankovskih ciljev 8 km.

Bojna glava te rakete prebija oklepe vseh sodobnih tankov in predstavlja sredstvo strateškega odvračanja potencialnega agresorja na Srbijo ali sredstvo za pridobitev taktične premoči na bojišču v ofenzivnih nalogah.

Nova vojaška oprema

Javnosti je bilo prikazano tudi novo izvidniško vozilo na osnovi vozila BOV3 z novim izboljšanim oklepom, ki ima vgrajen optoelektronski sistem za opazovanje in vodenje topniškega ognja podnevi in ponoči, ki se dvigne na višino 5 metrov. Nato je bilo prikazano malo oklepno vozilo na daljinsko upravljanje, opremljeno z optoelektronskim merilnim sistemom za gađanje podnevi in ponoči z mitraljezom M-84 kalibra 7,62 mm in lansirnikom granat 40 mm, poimenovano MILOŠ, s katerim se upravlja z drugega vozila z razdalje 1 km. Poleg tega je bila prikazana tudi brezpilotna letalna naprava PEGAZ, ki lahko leti do višine 3000 m na razdalji 70 km in se lahko zadrži v zraku 6–8 ur.

Dron je opremljen z najsodobnejšimi sistemi za opazovanje bojišča, ki služijo za izvidništvo, topniško izvidništvo in povezovanje komandnega sistema ter izmenjavo podatkov s taktičnimi enotami in oborožitvenimi sredstvi v tako imenovanem programu v živo na varnih linijah vojaške internetne komunikacije.

Čeprav obstajajo informacije, da so na ta dron nameščene tudi protitankovske rakete za gađanje oklepljenih ciljev, te informacije zaenkrat niso preverjene. Poleg teh visokospecijaliziranih sistemov, ki so še v predserijski fazi, so bili javnosti prikazani tudi novi topniški sistemi.

Prikazan je bil novi raketni lansirnik M-94/11 OGANJ C/D, ki ima modularne zabojnike z raketami kalibra 107 in 128 mm z dosegom 18 in 50 km, ki se po potrebi namestijo na vozilo FAP. Rakete so izboljšane in imajo doseg 50 km z možnostjo korekcije poti, kar povečuje natančnost.

Ta tip raketnega lansirnika bo oborožen tudi z vodenim projektilom zemlja-zemlja tipa KOŠAVA kalibra 220 mm z dosegom 50 km, ki gađa cilje velikosti 1 m² s TV in inercialnim vodenjem.

Podoben novi raketni lansirni sistem tipa MORAVA se že uvaja v oborožitev Vojske Srbije, gre prav tako za raketni lansirnik z modularnimi zabojniki z raketami kalibra 128, 122 in 107 mm z dosegom 8, 22 in 40 km, razlike so minimalne, namreč osnovna razlika je v strelivu kalibra 122 mm, prevzetem s podobnega ruskega raketnega lansirnega sistema GRAD, ki se uvaja v uporabo v Vojsko Srbije.

Poleg teh topniško-raketnih sistemov sta bili prikazani tudi dve samohodni havbici na podvozju tovornjaka FAP, SORA v kalibru 122 mm z avtomatskim polnilcem, v katerem je 6 projektilov z dosegom 22 km, in eden najsodobnejših topniško-raketnih samohodnih sistemov NORA B-52 v kalibru 152 in 155 mm z največjim dosegom 57 km.

Top je popolnoma avtomatiziran z avtomatskim polnilcem z 12 projektili, celotno orožje ima 4 člane posadke in je skupaj s sistemoma OGANJ, MORAVA in SORA povezano v topniško komandno-informacijski sistem. V Novem Sadu je bila prikazana celotna baterija teh samohodnih topov, ki se počasi uvajajo v operativno uporabo Vojske Srbije.

Prikazana so bila tudi nova oklepna vozila tipa LAZAR 3 in M-11, ki so izboljšana v smislu oklepne zaščite in protiminske zaščite, lahko pa se uporabljajo tudi v policijske namene. Tu je še modernizacija vojnega letalstva na tipih J-22 Orao in G-4 Super Galeb, ki bosta dobila domače rakete zrak-zrak in drugo sodobno opremo, ter nabava novih 14 lovskih letal zadnje generacije MiG-29M2 iz Rusije do konca leta 2017.

Sporočilo poveljnika Vojske Srbije

V svojem intervjuju v dnevniku Politika z dne 10. 10. 2016. je poveljnik Vojske Srbije, general Ljubiša Divković, dejal: „Vojaško tveganje za Srbijo je malo verjetno. Dejavnike ogrožanja varnosti večinoma predstavljajo nevojaške grožnje, značilne za vse države Balkana: nezakonite migracije, albanski in islamski ekstremizem ter mednarodna mreža organiziranega kriminala. Povišane politične in medetnične napetosti v posameznih delih regije nedvomno negativno vplivajo na položaj srbske skupnosti v BiH in na Hrvaškem…“!!!!

Kako razlagati takšno uradno stališče poveljnika Vojske Srbije, ki med grožnje varnosti Srbije uvršča tudi stanje s srbsko skupnostjo v BiH?

Je to vojno hujskanje, neposredna grožnja z vojaško intervencijo ali zgolj ugotovitev brez kakršnegakoli pomena, presodite sami. Moje mnenje je, da vsa zgoraj omenjena modernizacija vojaške sile, ki je v teku in za katero bo potrebnih še vsaj 5 do 6 let, da bodo vsi sistemi popolnoma operativni v Vojski Srbije, teži k enemu cilju – vzpostavitvi instrumentov za zastraševanje in grožnjo z uporabo vojaške sile v zunanji politiki Srbije.

Kaj to pomeni za BiH konkretno? To pomeni, da bo Srbija z vidika vojaške premoči v regiji proizvajala hibridni tip konflikta tako na Hrvaškem kot v BiH, da bi se položaj srbske skupnosti, zlasti v BiH, rešil z odcepitvijo entitete RS od BiH ob mednarodnem posredovanju in neposredni podpori Ruske federacije. To je dolgoročen proces, čigar sledi se že počasi prepoznavajo.

Edini legitimen način za zaustavitev dezintegracijskih procesov v BiH leži v spremembi nacionalnih politik v strukturah oblasti v tiste, ki temeljijo na državljanskem konceptu, kar je malo verjetno. Vzporedno s tem mora BiH dvigniti raven svojih obrambnih zmogljivosti in se postaviti v položaj, da se bo lahko branila pred kakršnimkoli, tudi hibridnim napadom Vojske Srbije v prihodnosti.

Skupne vojaške vaje

Oborožene sile BiH morajo končno vzpostaviti sistem preprečevanja hibridne vojne s Srbijo, v katerem se že deloma nahajajo. Značilnosti hibridne vojne so že prisotne – skupne vojaške vaje Srbije in entitete RS, oboroževanje in povečanje sestave policije RS, usposabljanje policije RS v Rusiji, blokade na vseh ravneh oblasti, kjer se odloča o OS BiH (vojaška lastnina in pregled obrambe), nenehno pisanje in delovanje preko medijev različnih vojaških analitikov, da se BiH ne more braniti pred Vojsko Srbije, so vse to neposredni vplivi na skupne obrambne zmogljivosti in voljni faktor za obrambo države.

Zato mora Bosna in Hercegovina v svoj obrambni in policijski sektor vložiti vsaj 100 milijonov KM za začetek.

Oborožene sile morajo preoborožiti svoje kopenske enote s kakovostnejšo opremo, nabaviti ustrezne vire oklepnih sredstev, topništva, vojnega letalstva in protizračne obrambe, vzpostaviti popoln nadzor nad zračnim prostorom in pripraviti OS BiH za vstop v Nato.

Če se bo proces vstopa v Nato zavlekel, je treba dodatno prizadevati, da se s strateškimi partnerji ZDA, Republiko Turčijo in Republiko Hrvaško razvije vojaško sodelovanje ter nabava opreme in izmenjava vojaške tehnologije pod zelo ugodnimi pogoji, tako kot to počneta Srbija in Ruska federacija.

V vsakem primeru Srbija očitno ne obupa pri reševanju vprašanja statusa Kosova in entitete RS ter njune vključitve v svoj državno-pravni sistem tudi z vojaško potjo, za kar, kot je razvidno, vlaga milijone evrov v modernizacijo svojih oboroženih sil.