
Piše: Rasim Belko
Najpogostejša točka povezovanja velikosrbskih in velikohrvaških fašistov v Bosni in Hercegovini in okoli nje so bosanski muslimani, ki v največjem številu pripadajo bošnjaškemu narodu.
Sovraštvo do islama in bosanskih muslimanov je združilo stoletne sovražnike, katerih politike narekujejo iz Beograda in Zagreba ter jih agresivno vsiljujejo kot javni diskurz v Bosni in Hercegovini. In čeprav smo se nekako navadili na nevihte in posebne vojne Srbije in Hrvaške proti BiH, je težko razumeti, kako to, da njihova diaspora, emigracija, danes postaja udarna igla pri promociji fašističnih in rasističnih teženj do Bošnjakov, medtem ko uživa ugodnosti svobodnega in demokratičnega sveta na vseh celinah.
Vse kaže, da desetletja življenja pod okriljem sodobnih držav niso naučila te emigracije tolerance, skupnih vrednot in sožitja, tako kot se tudi njihovi rojaki v BiH, Srbiji in Hrvaški nikakor ne morejo naučiti takih lekcij. O političnih predstavnikih istih je napisanega že preveč.
Zato je le nevednim še vedno nerazumljivo, da hrvaška emigracija po svetu promovira Milorada Dodika, politika, ki “leti” na promociji in podpori zločincem, ki so pregnali več Hrvatov iz BiH kot vsi sistemi, ki jih je BiH živela skozi zgodovino.
Jasno je, da razen združenega protimuslimanskega gibanja nič drugega ne povezuje stoletno sprte sovražnike. In na teh valovih sovraštva se zgodi, da Vinko Sabljo, prvi mož Hrvaškega svetovnega kongresa, ki javno izraža svoje sovraštvo do Srbov in komunistov, promovira Dodika in velikosrbsko politiko v Bosni in Hercegovini.
In prav to se je zgodilo v Nemčiji, ko je Hrvaški svetovni kongres, na čelu katerega je Sabljo, poskušal “vtlačiti” Dodika nemškim medijem, da bi vodja SNSD pripovedoval zgodbe o nezmogljivosti BiH, nevarnostih bosanskih muslimanov in promoviral secesionistično politiko. In vse te subverzivne dejavnosti so se popolnoma ujemale in bile usklajene z zgodbo Viktorja Orbana o nezmogljivosti vključevanja bosanskih muslimanov v EU in floskulami Dragana Čovića o Islamski skupnosti kot politični podpori Željku Komšiću.
Na videz minorni Sabljo ni le promotor protimuslimanskih in protibosanskih interesov, ampak je odprti zagovornik zgodbe o bosanskih muslimanih kot nekakšnem terorističnem plemenu. Njegov HSK je lani marca pisal pismo ameriškemu kongresu, v katerem je navedel kup neumnosti in prikazal Bosno in Hercegovino kot oazo radikalnega islama in talibanov.
“Kot eno od groženj Hrvatom, zlasti Hrvatom v Bosni in Hercegovini kot najmanjši od treh nacionalnih skupin, ki sestavljajo Bosno in Hercegovino, ki predstavlja skupaj 15% prebivalstva te države, prepoznavamo islamistični terorizem, ki je v tej državi prisoten od devetdesetih let prejšnjega stoletja”, je navedeno v pismu HSK kongresu. To je bil še eden v nizu srbsko-hrvaških poskusov, da bi Bošnjake, muslimane in njihovo politično vodstvo prikazali kot teroriste, Bosno in Hercegovino pa kot nemogočo zaradi takih pojavov. Sabljo se očitno, tako kot Dodik, nadeja, da bo tisočkrat ponovljena laž enkrat postala resnica.
Tako kot se nadeja, da bo zanikanje zločinov in mednarodnih sodb spremenilo tisto, kar je mednarodno pravo ugotovilo izven razumnega dvoma. Vsaka podobnost z Miloradom Dodikom tudi pri tem vprašanju ni niti naključna niti benigna.
In prvi mož HSK je ob komentiranju sodbe hrvaški šesterici za UZP v Dodikovem slogu sporočil: “Kjer so sodbe izrečene na podlagi krivice, brez jasnih dejstev in v korist izključno določenih političnih ciljev, takega sodišča ne priznavamo, nasprotno, obsojamo ga. Medtem ko so horde mudžahedinov pustošile po Bosni in Hercegovini, mednarodna skupnost pa se je pretvarjala, da ničesar ne vidi, imamo danes v isti BiH kalifat, iz katerega ISIL-ovi bojevniki delujejo po vsem svetu, Hrvati pa so brez pravic ter jih preganjajo in obsojajo”.
Torej, Sabljo in Dodik delita iste poglede na Haško sodišče in njegove sodbe, pri čemer zanemarjata, da so to sodbe tudi za zločine nad njunimi rojaki.
Na tej matrici je Sabljo, tako kot Dodik, poskušal okronati svoj fašizem s političnim položajem, vendar je 91 glasov za Sabor Hrvaške premalo. Treba je omeniti, da se je Sabljo rodil blizu Posušja in da je kandidiral na listi HDZ, v volilni enoti za BiH, vendar ga bosanski Hrvati očitno ne dojemajo kot pomembnega za njihov glas.
V Čovićevem slogu je Sabljo svoječasno Predsedstvu predlagal tudi kantonizacijo BiH, tožil režiserje filmov o ustaških zločinih in obsojal vse tiste, ki si v Hrvaški drznejo reči karkoli proti ustaškemu pozdravu “za dom spremni”.
In čeprav je minoren, Sabljo in njegov HSK, pa tudi drugi, ne bi smeli biti olajšano sprejeti, saj se desni center širi po Evropi. Orban je bil nekoč benigni voditelj majhne Madžarske, danes pa je vzor in vodja skoraj vsem Sabljam po Evropi. Tudi Dodik je bil nekoč minoren, danes pa je lutka na vrvicah, ki pleše za interese evropskih desničarjev, Vladimirja Putina in Aleksandra Vučića.
In evropski desničarji so vse bolj združeni v sovraštvu in nestrpnosti do bosanskih muslimanov, ki jim spet pripravljajo zlo usodo. Rodovitna tla najdejo v razdrobljenosti sistema države Bosne in Hercegovine in možnosti manipulacije prebivalstva na še vedno okupiranih ozemljih BiH - entiteti RS in območju nekdanje Herceg-Bosne.
Nekdo bi se moral odzvati, in če je mogoče, da v posameznih občinah člana Predsedstva BiH razglasijo za “non-grato”, bi moralo biti mogoče tudi, da se promotorjem fašizma, šovinizma in rasizma prepove prihod in kakršnokoli delovanje v BiH.
Ko zrastejo, bo prepozno.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























