Podvojiti napore za izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice

SARAJEVO, (Patria) - Za izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice je nujno, da oblasti v Bosni in Hercegovini vložijo napore za doseganje soglasja o ustavnih amandmajih in volilnem zakonu, je navedeno v poročilu Odbora ministrov Sveta Evrope za leto 2021.

V poročilu »Nadzor izvrševanja sodb in odločb Evropskega sodišča za človekove pravice« Odbora ministrov za leto 2021 je navedeno, da je to telo imelo štiri sestanke in da so na vseh razpravljali o skupini primerov »Sejdić in Finci proti Bosni in Hercegovini«.

»Odbor je sprejel novo začasno resolucijo (četrto od leta 2011), s katero poziva oblasti in politične voditelje Bosne in Hercegovine, naj vložijo vse svoje napore za doseganje soglasja o potrebnih ustavnih amandmajih in volilni zakonodaji, da bi volitve oktobra 2022 potekale v skladu s sodbami Evropskega sodišča,« je navedeno in dodano, da je direktorica za človekove pravice vodila štiridnevna spletna posvetovanja z oblastmi in predstavniki mednarodne skupnosti v BiH o dolgem čakanju na izvršitev sodbe »Sejdić in Finci«, ki je ena od petih sodb Evropskega sodišča o etnični diskriminaciji.

»Dostopnost Sveta Evrope, zlasti Beneške komisije, za zagotavljanje potrebne pomoči oblastem, s ciljem zagotavljanja pravočasno sprejetih reform volilnega sistema, je bila posebej poudarjena,« piše tudi v poročilu, objavljenem 30. marca.

Glede na sodbo po tožbi Jakoba Fincija in Derva Sejdića iz leta 2009 je bila ugotovljena diskriminacija tistih, ki niso konstitutivni narodi v BiH ali tistih, ki ne izpolnjujejo kombinacije zahtev glede etničnega porekla in kraja prebivališča v zvezi z njihovo pravico, da se kandidirajo v Dom narodov in Predsedstvo Bosne in Hercegovine.

Poleg te so bile izrečene še štiri sodbe zaradi onemogočanja enakovrednega sodelovanja na demokratičnih volitvah.

Azra Zornić je državo tožila, ker ji ni bilo dovoljeno, da se kandidira za Dom narodov Parlamentarne skupščine BiH in Predsedstvo BiH, ker se ne izreka kot pripadnica konstitutivnih narodov v BiH.

Ilijaz Pilav se kot Bošnjak, ki živi v Republiki Srpski, ni mogel kandidirati za člana Predsedstva BiH, ki prihaja iz tega entiteta, medtem ko Samiri Šlaku ni bilo dovoljeno, da se kot pripadnica narodne manjšine kandidira za Dom narodov Parlamenta BiH in člana Predsedstva.

V primeru Svetozara Pudarića je bilo ugotovljeno, da ga je država diskriminirala v zvezi s pravico do kandidature za člana Predsedstva iz vrst srbskega naroda s teritorija Federacije BiH.

Odbor ministrov, kot statutarni organ Sveta Evrope, ki ga sestavljajo ministri za zunanje zadeve držav članic, je glede na poročilo zaključil nadzor nad izvrševanjem sodbe »Orlović in drugi«. Po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2019 je bilo treba iz dvorišča Fate Orlović v Konjević-Polju odstraniti pravoslavno cerkev.

Čeprav je bil končni rok 1. april 2020, je bila cerkev z zamudo več kot enega leta lani porušena.

»Oblasti so sprejele ukrepe in odstranile cerkev z zemljišča prosilcev,« je navedeno v poročilu.

V delu neizvršenih ali odloženih izvršitev sodb je naveden primer »Kunić in drugi proti BiH«, v katerem so se pritožniki pritožili nad neizvajanjem sodb, izrečenih v njihovo korist. Kot je pojasnjeno v poročilu, je bil med letom 2021 dosežen spodbuden napredek, pri čemer so trije kantoni, v katerih so obstajale težave, vzpostavili akcijske načrte in načrte odplačevanja z namenom izvršitve domačih sodb, ki jih je Evropsko sodišče pozitivno ocenilo.

Glede na sodbe okrožnih sodišč je bilo naloženo, da se prosilcem izplačajo različni zneski za neizplačane nadomestila iz delovnega razmerja, česar ni bilo mogoče izvršiti, ker so v primeru izvršitve banke obveščale, da so proračunska sredstva za ta namen že porabljena.

Po Kunićevi pritožbi Ustavnemu sodišču BiH, ki je predhodila apelaciji Evropskemu sodišču za človekove pravice, je Ustavno sodišče ugotovilo, da »do izvršitve sodb ni prišlo, ker na izvršiteljevem transakcijskem računu ni bilo denarnih sredstev«, oziroma da Zenško-dobojski kanton ni ugotovil točnega števila neizvršenih sodb niti ni naredil seštevka in seznama terjatev, kar je bila bistvo problema.

S sodbo Evropskega sodišča iz leta 2017 bi se moralo izvršitev domačih sodb zagotoviti v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe.

Glede na poročilo je Evropsko sodišče za človekove pravice med lanskim letom dodelilo 175.713 evrov odškodnine tistim, ki so utrpeli kršitve pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah iz Bosne in Hercegovine.

Potreba po tem, da države članice podvojijo svoje napore za izboljšanje zmogljivosti za izvrševanje sodb Sodišča je bila poudarjena v tem, kot tudi v poročilu iz lanskega leta.

(detektor.ba)