Združenja žrtev: 9. januar v Rs razglasiti za dan žalosti in se pokloniti žrtvam, ubitim v UZP

(Patria) - Združenja žrtev so pristojnim instancam bh. oblasti poslala zahtevo, naj se 9. januar v Rs razglasi za dan žalosti in se na ta dan pokloni žrtvam, ubitim v združenem zločinskem podvigu.

Zahteva je bila poslana Svetu za izvajanje miru (PIC), visokemu predstavniku Christianu Schmidtu, predsedniku Rs Miloradu Dodiku in predsedniku Narodne skupščine Rs Nenadu Stevandiću.

"Sodišče v Haagu je v svojih pravnomočnih sodbah jasno in nedvoumno ugotovilo naslednje: v začetku leta 1992, medtem ko so potekala mednarodna pogajanja za rešitev vprašanja statusa BiH, je vodstvo bosanskih Srbov izvedlo svoj tajni načrt, da ozemlja, ki so jih imeli za svoja, ločijo od obstoječih struktur SRBiH in ustvarijo ločeno državo bosanskih Srbov.

Skupščina tako imenovane Srbske republike BiH je 9. januarja 1992 razglasila Srbsko republiko BiH, ki bo 12. avgusta 1992 preimenovana v Republiko srbsko.

Na tej podlagi je do novembra 1995 obstajal skupni načrt, da se s storitvijo zločinov bosanske Muslimane in bosanske Hrvate trajno odstrani z ozemelj, na katera so bosanski Srbi polagali pravico.

Skupni zločinski cilj so si delila številna politična, vojaška in policijska vodstva v Srbiji, SAO Krajini, SAO Slavoniji, Baranji, Zahodnem Sremu in Republiki srbski, s ključnimi člani, ki so se med drugim razlikovali glede na območje in čas izvršitve zločinov.

In to so Slobodan Milošević, Radmilo Bogdanović, Radovan Stojičić Badža, Mihalj Kertes, Milan Martić, Milan Babić, Goran Hadžić, Radovan Karadžić, Ratko Mladić, Momčilo Krajišnik, Biljana Plavšić in Željko Ražnatović Arkan.

V zvezi s tem zahtevamo, da se 9. januar razglasi za dan žalosti v Rs in da se vsakega 9. januarja pokloni žrtvam zločinskega podviga, ki so ga med drugim vodili tudi vaši predhodniki na funkcijah, vojni zločinec Radovan Karadžić in vojni zločinec Momčilo Krajišnik", je navedeno v zahtevi, ki jo podpisujejo Združenje žrtev in prič genocida, Združenje Gibanje "Matere enklave Srebrenica in Žepa" in Združenje "Žena Podrinja".