
Združenje „Žena – žrtev vojne“ in Združenje žrtev in prič genocida sta 2. marca poslala dopis tožilstvu Bosne in Hercegovine, Posebnemu oddelku za vojne zločine, v katerem opozarjata, da je Bosna in Hercegovina 25. septembra 1997. leta prejela odobritev Haškega sodišča, ki navaja, da obstajajo zadostni dokazi po mednarodnih standardih, da obstaja utemeljen sum, da je Milenko Stanić storil resne kršitve mednarodnega prava, je navedeno v sporočilu teh dveh združenj, poroča novinarska agencija Patria.
V skladu s Pravili poti Rimskega sporazuma je Haško sodišče Stanića uvrstilo v kategorijo „A“, kar je omogočilo, da se zadeva proti njemu obravnava pred pristojnimi pravosodnimi organi BiH.
Smatramo za svojo dolžnost obvestiti javnost, da je bil primer Milenka Stanića skupaj z 29 drugimi imeni osumljencev za hude kršitve mednarodnega prava leta 1997 poslan zveznemu ministrstvu za pravosodje, v roke Safeta Pašiča, namestnika ministra, za nadaljnjo obravnavo in kazenski pregon.
Med prenosom pristojnosti s Haškega mednarodnega sodišča na pravosodje BiH, v skladu s „Pravili poti Rimskega sporazuma“, je bil ta primer skupaj z drugimi predan novoustanovljenemu tožilstvu BiH in Marinku Jurčeviću.
Marinko Jurčević je kot glavni tožilec takrat sprejel Pravilnik o pregledu primerov vojnih zločinov, po katerem so vsi predmeti, prejeti od Haškega sodišča, ponovno pregledani s strani tožilstev. Posledica tega je, da do danes ni bilo obravnavanih več kot 500 primerov.
S tem pozivata Združenje „Žena-žrtev vojne“ in Združenje prič in žrtev genocida tožilstvo BiH, da nujno odpre preiskavo proti Milenku Staniću, pa tudi preiskave za vse predmete Mednarodnega sodišča kategorije “A”, ki se nahajajo zaklenjeni v predalih, in o tem obvesti javnost.
Obravnavanje teh primerov je obveznost Bosne in Hercegovine ne le v skladu s Pravili poti Rimskega sporazuma in s tem Združenimi narodi, ampak tudi na podlagi obveznosti, sprejetih s podpisom Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju Evropski uniji, je navedeno v sporočilu.
Kdo je Milenko Stanić
Milenko Stanić se je v vlogi prostovoljnega pričevalca v primerih proti Radovanu Karadžiću in Ratku Mladiću poskušal rešiti odgovornosti za storjene zločine v občini Vlasenica. Po njegovem pričevanju so za vojno v BiH odgovorni predvsem legalni organi BiH, prav tako pa je takratni predsednik predsedstva RBiH odgovoren za trpljenje in izseljevanje Bošnjakov s teritorija občine Vlasenica.
O verodostojnosti Stanićevega pričevanja pred Mednarodnim sodiščem najbolje govori stališče sodnikov Mednarodnega sodišča, ki so Stanića opozorili, da bodo opustili njegovo pričevanje, če bo izogibal odgovorom na vprašanja tožilca, nakar je Stanić potrdil, da je imel informacije o več kot 800 Bošnjakih zapornikih, o čemer je obvestil Mladića in Karadžića, ter priznal obstoj taborišča Sušica, ki ga je poskušal poimenovati “sprejemni center.”
Pregledani predmeti
Od leta 1996 je enota Haškega sodišča za Pravila poti prejela spise proti skupno 5.789 osebam, osumljenim vojnih zločinov. Enota je do 29. septembra 2004. leta pregledala in določila kategorijo za skupno 3.489 oseb ter jih vrnila v obravnavo domačim organom oblasti. Od zadev, ki so bile vrnjene domačim organom v skladu s Pravili poti, je bilo 846 označenih kot kategorija “A”, 2.346 kot kategorija “B” in 675 kot kategorija “C”.”
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























