Udeleženci Brdo-Brionskega procesa pozvali EU, naj razmisli o širitvi na Zahodni Balkan

Udeleženci vrha Brdo-Brionskega procesa so v četrtek pozvali Evropsko unijo, naj pri širitvi na države Zahodnega Balkana upošteva tudi geopolitične razloge, in poudarili, da bi bila polna integracija teh držav v evropski sistem vrednot pomembna za splošno evropsko stabilnost.

„Pozivamo Evropsko unijo, naj razmisli o svoji širitvi na Zahodni Balkan kot o vprašanju geopolitičnega pomena,“ je navedeno v skupni izjavi, sprejeti na vrhu te pobude, ki je potekal v Tirani.

„Polna integracija držav Zahodnega Balkana v evropski sistem vrednot je pomemben dejavnik splošne evropske stabilnosti,“ je dodano.

Gre za redno letno zasedanje voditeljev držav, vključenih v pobudo, ki sta jo leta 2013 skupaj sprožili Hrvaška in Slovenija.

Letošnji vrh je organiziral albanski predsednik Ilir Meta, na njem pa so poleg sopredsednikov pobude, hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović in slovenskega predsednika Boruta Pahorja, sodelovali tudi voditelji Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije in Kosova, držav, ki se nahajajo v različnih fazah procesa približevanja EU.

Na vrhu sta sodelovali tudi visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in kot častni gost poljski predsednik Andrzej Duda.

Udeleženci srečanja so v sklepni izjavi poudarili, da morajo države kandidatke izpolniti vse standarde Evropske unije, in pozvali, da naj pogajalski proces poteka „bolj prožno in hitreje“, piše N1.

Prav tako so pozdravili Prespanski sporazum med Skopjem in Atenami o spremembi imena Makedonije v Severno Makedonijo, ki je odprl možnost nadaljevanja evroatlantskih integracij te države.

„Sklenemo, da takšni primeri kažejo pot k krepitvi evropskih in evroatlantskih vezi znotraj regije Zahodnega Balkana,“ je navedeno v izjavi.

Vrh v Tirani poteka nekaj tednov pred vrhom voditeljev EU v začetku junija, na katerem naj bi bila sprejeta odločitev o morebitnem formalnem začetku pristopnih pogajanj EU z Albanijo in Severno Makedonijo, državama v statusu kandidatke za članstvo v Uniji.

Hrvaška predsednica Grabar-Kitarović je v svojem nagovoru podprla odprtje pristopnih pogajanj s tema državama, vendar je poudarila, da morajo vsi kandidati in potencialni kandidati za članstvo v EU izvesti vse potrebne reforme ter uskladiti svojo zunanjo in varnostno politiko s politiko EU.

„EU ne sme zapustiti držav jugovzhodne Evrope, Hrvaška pa bo še naprej vaš zagovornik znotraj EU,“ je sporočila Grabar-Kitarović.

Povedala je tudi, da bo Hrvaška med svojim predsedovanjem EU v prvi polovici prihodnjega leta vprašanje širitve na jugovzhodno Evropo visoko na dnevnem redu in da bo organizirala vrh na to temo.

Grabar-Kitarovićeva je na novinarski konferenci sicer poudarila, da je zaskrbljena zaradi pomanjkanja napredka v regiji in pomanjkanja zanimanja v Bruslju.

„Ko se pogovarjam s kolegi v Bruslju, ne samo da vidim, da ni dovolj poznavanja razmer v jugovzhodni Evropi, ampak na žalost ni niti dovolj zanimanja, in to velja tudi za javnost v teh državah,“ je dejala Grabar-Kitarovićeva in dodala, da je Brdo-Brionski proces pomemben, da se ohrani pozornost na regiji.

„Prav tako sem zaskrbljena zaradi pomanjkanja napredka v regiji ... na žalost, situacija, ki jo imamo zdaj, zlasti zaradi razprav v EU, ki so usmerjene v notranje probleme. Ustvarili smo nevaren vakuum v jugovzhodni Evropi ... ljudje vse bolj dvomijo in izgubljajo vero o tem, ali je mogoče doseči napredek, in ta vakuum zapolnjujejo tretje strani, ki niso nujno dobre za regijo,“ je dejala Grabar-Kitarovićeva in dodala, da se „tukaj skoraj bije bitka idej oziroma ideologij“.

Slovenski predsednik Pahor je opozoril, da naslednja Evropska komisija po evropskih volitvah vprašanja širitve na Zahodni Balkan verjetno ne bo imela na vrhu prioritet. „Zato morajo voditelji te regije storiti vse, da postane tema širitve privlačnejša za preostanek Evropske unije,“ je dejal Pahor.

Udeleženci vrha Brdo-Brioni so prav tako podprli stališče Unije, da je eden od pogojev članstva tudi reševanje odprtih dvostranskih vprašanj sosednjih držav. „Aktivno si bomo prizadevali, da se dialog nadaljuje in poglobi zaupanje v regiji, ki jo predstavljamo. Vsa odprta vprašanja bodo rešena mirno, v duhu medsebojnega spoštovanja in sodelovanja,“ je navedeno v sklepni izjavi.

V tem smislu je bil na vrhu obravnavan tudi odnos Srbije in Kosova, saj je nedavno srečanje na to temo v Berlinu, ki sta ga organizirala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, neslavno propadlo.

Albanski predsednik Meta je dejal, da je bila atmosfera na vrhu konstruktivna, in izrazil željo, da se dialog med Prištino in Beogradom nadaljuje. „Rad bi pohvalil konstruktiven dialog Srbije in Kosova, tudi če ni bil dosežen napredek. Če bi danes rešili vse probleme, bi pomislil, da živimo v Beneluksu,“ je dejal Meta.

Na vrhu je bilo odločeno, da se naslednje vrhovno srečanje procesa održi v Sloveniji. Pahor je dejal, da sta s hrvaško predsednico sestavila pismo, v katerem sta povabila generalnega sekretarja ZN Antonija Guterresa, naj bo poseben gost tega vrha. Če bo Guterres privolil, se bo naslednji vrh Brdo-Brionskega procesa predvidoma odvijal sredi novembra letos na Brdu pri Kranju, je dejal Pahor.