Ubojstvo Slaviše Krunića: Terorizam po definiciji

Piše: Armin Aljović

---

V napadu, ki se je zgodil v ponedeljek zvečer v Glamočanih pri Banja Luki, je bil ubit banjaluški poslovnež Slaviša Krunić, njegov spremljevalec in eden od napadalcev, banjaluški kriminalec Željko Kovačević. Uradna policijska poročila navajajo, da motiv napada in umora Krunića za zdaj ni znan, medtem ko policija pridržuje več oseb, ki bi se lahko povezale s tem umorom.

Čeprav se v medijih govori o „klasični zasedi“, v kateri sta bila ubita Krunić in njegov spremljevalec, po literaturi umor banjaluškega poslovneža izpolnjuje vse elemente terorističnega dejanja; način izvršitve umora, motiv umora (?), izbira tarče, sporočilo, ki je bilo poslano drugim državljanom...

Krunić je eden redkih poslovnežev v Republiki Srpski, ki se je več let upiral režimu Milorada Dodika. Na koncu je končal na način, kot si nihče ne bi želel končati življenja.

Poglejmo, kako strokovna literatura definira terorizem in zakaj bi morali brutalno likvidacijo Krunića obravnavati kot teroristični akt?

„Cilji terorističnega delovanja so lahko različni, kot so imaginarni in družbeno-realni cilji. Imaginarni cilji so v smislu doseganja mesta v raju, odpuščanja grehov, večne slave... Družbeno-realni cilji se nanašajo na doseganje določenih prepoznavnih ciljev in jih je mogoče realno lahko predmetno določiti.“

Ali Krunić pred umorom ni opozarjal, da ga oblast v Republiki Srpski pritiska? V svojem depeši State Departmentu, ki jo je objavil WikiLeaks, takratni veleposlanik ZDA v BiH Charles English navaja, da je Krunić obvestil veleposlaništvo ZDA o odnosu med njim in Dodikom. „Slišali smo obtožbe, da Dodik pritiska na nasprotnike v zasebnem sektorju. Slaviša Krunić, lastnik uspešnega podjetja Sektor Sekjuriti s sedežem v Republiki Srpski, nas je 16. julija obvestil, da ga Dodikov telesni stražar Miloš Čubrilović in njegov svak Velibor Šotra pritiskata, naj proda svoje podjetje njihovemu varnostnemu podjetju Alfa.“ Je bil Krunić ubit zaradi upiranja, da bi posel prepustil ljudem, ki so ob oblasti in v oblasti?

Kaj še literatura navaja o elementih terorističnega delovanja: „Izbira žrtve teroristične tarče – žrtve terorizma imajo vedno simbolično vrednost.“ V času kampanje Milorada Dodika, da je Bosna in Hercegovina umetna tvorba, in da je izraz Bošnjak izumljen že od časov Benjamina Kalaja, je Slaviša Krunić poudarjal, da je Bošnjak. „Jaz sem Srb, a tudi Bošnjak. Moj oče je rojen tam, moj ded, pa tudi moj otrok. Jaz danes živim v Bosni in Hercegovini in moja cela družina. Ne nameravam oditi od tod. Želim imeti normalno življenje v tej državi. Kako se je imenovala Republika, v kateri sem se rodil? Bosna in Hercegovina. Rodil sem se v BiH in jaz sem Bošnjak,“ je dejal Krunić za Face TV. Zato je banjaluški kolumnist in pisatelj Dragan Bursać po umoru Krunića opazil: „Biti človek v Banja Luki, ki iskreno ljubi svojo domovino, Bosno in Hercegovino, je danes, kot tudi pred 30 leti, smrtna obsodba s strani vedno istega, zločinskega režima.“

Kakšni so še cilji terorističnega delovanja: „Izazvati strah in poslati sporočilo.“ Ali ni Banja Luka v strahu po umoru človeka, ki je imel osebno zavarovanje? Kako lahko končajo navadni državljani, ki se sami gibljejo po ulici, če je bil ubit človek, čigar podjetje za zavarovanje oseb in objektov zaposluje 300 oboroženih ljudi? Banjaluški novinar in urednik neodvisnega portala Buka Aleksandar Trifunović je napisal: „Danes zvečer je bil ubit eden najbolj varovanih in najbogatejših ljudi v Banja Luki, Slaviša Krunić. Kdo se lahko počuti varno v mestu, če tega ni mogel lastnik podjetja, ki se ukvarja z zaščito, sredi svojega podjetja. Grozno, grozno.“ Minister za varnost BiH Dragan Mektić je napisal: „Umor s podpisom oblasti.“

„Torej, če je terorizem družbena pojavnost, se mora v družbi manifestirati kot družbena realnost in kot takšen mora biti prepoznaven, drugačen, ‚nekaj drugega‘ od vseh drugih družbenih pojavov, ne glede na to, kako so mu podobni.“ Na primer, v kontekstu umorov v BiH, za katerimi stoji politika, naročniki teh terorističnih napadov nikoli niso razkriti, za razliko od umorov, ki so povzročeni zaradi nekih drugih motivov ali dejavnikov.

Vodja poslanske skupine Združene Srpske in član odbora za varnost NSRS Kostadin Vasić je najoštreje obsodil, kot je dejal, zlorabo umorov v Laktaših v politične namene. „Izjava ministra za varnost BiH Dragana Mektića, da je umor poslovneža Slaviše Krunića umor s podpisom oblasti, je sramotna. MUP je v roku 15 ur aretiral storilce,“ je dejal Vasić. „Odkrili so ga zato, ker je izvajalec ostal mrtev na kraju dogodka. Prišli so samo po tulce... Zakaj niso razkrili umorov Vukelića, Ostojića, Dragičevića, Čubrilovića, Imširevića, Pajića itd. Molčite, tolpa lopovska,“ je odgovoril Mektić.