Umor sarajevskih policajcev: Do novega primera

Preiskava, ki jo vodita dva tožilca Sarajevskega kantonalnega tožilstva glede umora dveh sarajevskih policistov Adisa Šehovića in Davorja Vujinovića, traja že deseti mesec brez kakršnih koli rezultatov.

„Preiskava je v teku,“ je dejala Azra Bavčić, tiskovna predstavnica Sarajevskega kantonalnega tožilstva.

Vsa preiskovalna dejanja potekajo pod nadzorom Sarajevskega kantonalnega tožilstva. Mesec dni sta v priporu Miloša Obradov in Srećko Trifković, ki sta bila že prej obsojena za krajo avtomobilov. Primer umora policistov je povezan z avtomafijo, saj je bilo v neposredni bližini poskusno ukradeno vozilo golf VI s hrvaškimi registrskimi tablicami. Na skupino avtomafijcev sta naletela Šehović in Vujinović, ki sta na najbolj brutalen način izgubila življenje.
Tretji aretirani, Slaven Dakić, je obtožen kraje terenca septembra 2018. leta. Z umorom sarajevskih policistov ga ne povezujejo več.

Trifković je bil v priporu skoraj do konca julija, nato pa je bil izpuščen iz pripora, ker so prenehali razlogi za njegovo nadaljnje podaljšanje. Po izpustitvi iz KPZ Zenica so ga aretirali pripadniki MUP RS. Trifkovića povezujejo z umorom Damirja Ostojića septembra 2018. leta. V ta primer je vpleten tudi Miloša Obradov, ki je v priporu. Kantonalno sodišče v Sarajevu mu je konec maja podaljšalo pripor za še tri mesece. 

„Pripor je bil podaljšan zaradi nevarnosti, da bi osumljenec v primeru prostosti vplival na priče, prikrival dokaze, nato zaradi nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja in nevarnosti, da bi v primeru prostosti osumljenca prišlo do vznemirjenja javnosti,“ je konec maja potrdila tiskovna predstavnica Sarajevskega kantonalnega tožilstva Azra Bavčić.

Vendar pa javnost ni mirna niti po tem, ko je bil Obradovu podaljšan pripor, Trifkoviću pa odrejen pripor v primeru umora Damirja Ostojića. Javnost se upravičeno sprašuje, ali bodo kdaj razkriti morilci sarajevskih policistov?

Primer, ki je pretresel Sarajevo 26. oktobra 2018. leta, je sprožil vse policijske agencije, poudaril potrebo po dodatnem sodelovanju med entitetnimi MUP-i, do danes ni dobil svojega epiloga.
Molčijo tudi iz Uprave policije MUP KS, molčijo tudi iz Sindikata, ne oglašajo se niti člani družine. Kot da mislijo ali vedo, da bo smrt njihovih kolegov in najdražjih ostala pod tančico skrivnosti.
O umoru sarajevskih policistov malo kdo želi javno govoriti. Vendar pa je pravo vprašanje, ali se ima in o čem govoriti.

Kako je mogoče, da imamo kljub toliko policijskim agencijam, ki bi morale odgovoriti na vse varnostne izzive, le zid molka. Ali to pomeni, da se BiH in Sarajevo kot glavno mesto ne moreta spopasti z organiziranim kriminalom ali skupinami, ki ne prenehajo z brutalnim umorom policistov. Kaj naj potem pričakujejo državljani? Kdo naj jih zaščiti?

Če se samo spomnimo prvih dni po umoru, je v številnih odzivih poudarjeno, da je napad na policiste – napad na državo. Če je bila država napadena, ali bi jo morale ščititi državne institucije? Zakaj do danes primera umora ni prevzelo Tužiteljstvo BiH? Še posebej, če upoštevamo, da sta dva osumljenca za povezanost z umorom Šehovića in Vujinovića z območja Republike Srbske, kjer Tužiteljstvo KS nima nikakršne pristojnosti.

Niti prihod nove glavne tožilke KS Sabine Sarajlija ni prinesel nobenega premika v tem primeru. Morda bi bilo najbolj častno, da bi izstopila in rekla: „Mi tega ne zmoremo.“ Vsaj po nečem bi si jo zapomnili.

Vendar pa je vprašanje, ali lahko kdo? Če ne more, potem je to boleča resnica, ki pomeni, da smo kot družba popolnoma nemoči, da se spopademo s kriminalci, če pa lahko – zakaj se potem ne dela?
Ali mora vsak policist, državljan, kdorkoli od nas strahovati pred izhodom na ulico, da ga bo doletela ista usoda kot dva sarajevska policista, ki sta opravljala svojo častno dolžnost?
In tisti, ki bi imeli kaj povedati, pravijo, da bodo zaenkrat molčali. In medtem ko čas teče in oni molčijo, vse pada v pozabo. Do novega primera, bog ne daj.