Usmrćena uslužbenka srbskega veleposlaništva je prosila, naj jo iz Libije vrnejo domov

“Prosim, naj mi najdete zamenjavo… Prosim, imam otroke… Prosim, ker sem ženska v Tripoliju… Prosim, častno sem delala deset let… Vnaprej se zahvaljujem, S. Stanković..“

Z temi besedami se je iz Libije srbskemu zunanjemu ministrstvu več let obračala Slađana Stanković, uslužbenka srbskega veleposlaništva v Tripoliju, ki je bila nazadnje 19. februarja umorjena, potem ko je bila več kot 100 dni v rokah ugrabiteljev.

Pisala je v zadnjih nekaj letih. Prvič je to storila leta 2012, nato pa intenzivneje med letoma 2014 in 2015. Razlogi v prošnjah, na katere ni dobivala odgovorov ali rešitev, so se leta stopnjevali. Ugrabljena je bila novembra lani, umrla je februarja letos, pokopana je bila pred tremi dnevi.

Maja 2014 je Slađana pristojne na zunanjem ministrstvu prosila, naj ji čim prej, julija ali avgusta, najdejo zamenjavo, da bi se lahko vrnila domov. V vsaki prošnji se ponavlja ista fraza – svoje razloge ne navajam prvič.

Slađana je v vsakem pismu najprej omenila svojo družino.

“Od leta 2011 sem sama, ker je bila moja družina z drugimi državljani evakuirana. To mi povzroča velike težave, saj imata moja otroka 10 in 14 let… Zaradi šole in varnosti jih ne morem pripeljati sem… Tri leta ločitve od mladoletnih hčera je preveč in v tem trenutku jo potrebujejo materino ljubezen”, je prosila Slađana.

Isto leto piše, da se v Tripoliju zelo pogosto dogajajo varnostni incidenti, ona pa je ženska.

“Svoje obveznosti do veleposlaništva in države sem častno in pošteno izpolnjevala, vendar je moja obveznost tudi, da jih izpolnim do družine… Vsi ti so dovolj argumenti za mojo prošnjo, da me nekdo zamenja po skoraj devetih letih dela in več kot treh letih ločitve od otrok“, piše Slađana leta 2014.

Tragično preminula mati mladoletnih otrok je kot argument za ustrežljivost navedla tudi dejstvo, da je za svoje delo prejemala najvišje ocene in pohvale od zunanjega ministrstva. O svojih sodelavcih je mislila pohvalno. Imela je “srečo, da dela v kolektivu, ki je edinstven pri soočanju s težavami in z velikimi varnostnimi izzivi, kar je nekaj najdragocenejšega, kar mi bo ostalo v spominu s te službe v Tripoliju”.

Slađana je verjela, da sta mladoletna otroka in njeno dosedanje pošteno delo dovolj, da ji ustrežejo.

Slađana Stanković, vezistka srbskega veleposlaništva v Libiji, je tri leta pošiljala pisma, da bi ji omogočili zamenjavo. Za primerjavo, po izbruhu spopadov v Ukrajini je bilo osebje tamkajšnjega veleposlaništva, ki je želelo zapustiti državo v spopadu, kot izve “Blic”, zamenjano dobesedno v nekaj dneh.

Umorjena po 4 mesecih ujetništva

Slađana Stanković je bila skupaj s kolegom Jovico Stepićem ugrabljena 8. novembra 2015. Življenje sta izgubila po skoraj štirih polnih mesecih ujetništva. Srbska vlada trdi, da sta umrla v ameriškem bombardiranju taborišča ISIL v Sabrati, 60 kilometrov zahodno od Tripolija.

Pentagon navaja, da ameriški letalniki niso bombardirali lokacije, ki so jo srbske oblasti posredovale ZDA kot kraj, kjer ugrabitelji zadržujejo uslužbence veleposlaništva.