Umrl sin nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija

(Patria) - Saif al-Islam Gadafi, sin nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, je umrl v starosti 53 let.

Domnevno naj bi ga ustrelili v zahodnem libijskem mestu Zintan, kjer je v zadnjih desetih letih, kot poroča Al Jazeera.

Njegova pot ga je vodila od očitnega očetovega naslednika, preko desetletnega zapora v odročnem gorskem mestu, do neuspele predsedniške kandidature, ki je na koncu spodkopala volilni proces.

Novico o njegovi smrti so danes potrdili viri blizu družine, njegov odvetnik Haled el-Zajdi in libijski mediji, vendar okoliščine za zdaj niso znane, piše Reuters.

Čeprav ni opravljal uradne funkcije, je bil nekoč smatran za najmočnejšo osebo v Libiji po svojem očetu, avokratu, ki je vladal več kot štiri desetletja.

Saif al-Islam je oblikoval politiko, vodil občutljiva diplomatska misija ter je bil ključen pri pogajanjih o odpovedi Libije orožju za množično uničenje, kot tudi o odškodnini za družine žrtev bombnega napada na let Pan Am 103 nad Lockerbiejem leta 1988.

Odločen, da Libijo reši statusa mednarodne izobčenke, je Saif al-Islam sodeloval z Zahodom in se predstavljal kot reformator, ki se zavzema za ustavo in spoštovanje človekovih pravic.

Šolan na London School of Economics in tekoče govoreč angleško, je bil za mnoge zahodne vlade sprejemljiv obraz Libije.

Vendar, ko je leta 2011 izbruhnil upor proti dolgoletni Gadafijevi vladavini, je brez oklevanja izbral zvestobo družini in klanu. Postal je arhitekt brutalnega zatiranja protestov, upornike pa je imenoval za podgane.

V pogovoru za Reuters med uporom je izjavil: "Mi se borimo tukaj v Libiji, mi umiramo tukaj v Libiji."

Opozoril je, da bodo tekle "reke krvi" in da se bo vlada borila "do zadnjega moža, ženske in naboja".

- Vsa Libija bo uničena. Potrebovali bomo 40 let, da se dogovorimo, kako voditi državo, saj bo danes vsakdo želel biti predsednik ali emir, vsakdo bo želel vladati - je dejal, medtem ko je mahal s prstom proti kameri v televizijskem nagovoru.

Po tem, ko so uporniki zavzeli Tripoli, je Saif al-Islam poskušal pobegniti v sosednji Niger, preoblečen v beduina. Vendar ga je zajela brigada Abu Bakr Sadik na puščavski cesti in ga odpeljala v mesto Zintan, približno mesec dni po tem, ko je bil njegov oče aretiran in usmrčen.

Domneva se, da ga je izdal libijski nomad. "Ostajam tukaj. Takoj ko bom odšel, bodo vanjo usuli svoje naboje", je dejal v trenutku zajetja, kar je zabeleženo na avdio posnetku.

Naslednjih šest let je preživel v zaporu v Zintanu, daleč od privilegiranega življenja, na katerega je bil navajen, z domačimi tigri in druženji z britansko elito.

Organizacija Human Rights Watch ga je obiskala v zaporu, takratna direktorica za Libijo Hanan Salah pa je izjavila, da se ni pritoževal nad zlorabami, vendar je izrazila zaskrbljenost, ker je večino časa preživel v samici.

Manjkal mu je zob in dejal je, da je izoliran od sveta, vendar je imel dostop do televizije in nekaterih knjig.

Sodišče v Tripoliju ga je leta 2015 v odsotnosti obsodilo na smrt s streljanjem zaradi vojnih zločinov. Zanj je Interpol izdal tudi tiralico zaradi umora in preganjanja, Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu.

Po tem, ko ga je milica izpustila leta 2017 na podlagi zakona o amnestiji, se je več let skrival v Zintanu. Od leta 2016 mu je bilo dovoljeno komunicirati z zunanjim svetom ter je sprejemal obiskovalce, s katerimi je razpravljal o politiki in stanju v državi.

V javnosti se je ponovno pojavil leta 2021, ko je v mestu Sabha, oblečen v tradicionalna libijska oblačila, vložil kandidaturo za predsedniške volitve.

Računal je na nostalgijo po relativni stabilnosti, ki je obstajala pred uporom leta 2011, vendar je njegova kandidatura izzvala številne kontroverze in ostro nasprotovanje močnih oboroženih skupin.

Njegova kandidatura je postala ena glavnih točk spora v že tako krhkem volilnem procesu.

Volilna komisija ga je diskvalificirala zaradi sodbe za vojne zločine, ko pa se je poskušal pritožiti, so oboroženi borci blokirali sodišče. Ti spopadi so prispevali k popolnemu kolapsu volitev in vrnitvi Libije v politično blokado.