Vlaky RS plačajo tudi za nedelavce

(Patria) - Začetek lanskega leta je Mladen Panić, uslužbenec „Železnice Republike Srpske“ (ŽRS), odšel na odslužitev enoletne zaporne kazni, ker je povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl njegov prijatelj.

Čeprav bi moral biti zaradi dolžine kazni odpuščen, ga je čakalo delo, ko se je vrnil. V ŽRS nikoli ni prispelo obvestilo o kazni, zato so se uslužbenci v Doboju pretvarjali, da ne vedo, kje je njihov kolega. Panićev šef in boter Mirko Ostojić je lažno opravičeval njegove odsotnosti z dela – sprejemal je potrdila o bolniški in mu odobril letni dopust, da bi opravičil njegovo večmesečno odsotnost. Tako je Panić uspel obdržati tako službo kot plačo.

Republika Srpska se že leta zadolžuje pri mednarodnih posojilodajalcih, da bi ŽRS postavili na noge. Znaten del tega denarja je namenjen za odpravnine ob odpuščanju presežnih delavcev, podjetje pa hkrati obdrži in plačuje delavce, ki se skoraj nikoli ne pojavijo v službi.

Eden izmed njih je tudi Rajo Šiljak iz Vzhodnega Sarajeva. Že dolgo je zaposlen v ŽRS, vendar je redko na svojem delovnem mestu v Doboju. Njegovi nadrejeni novinarki Centra za raziskovalno novinarstvo (CIN) niso mogli z gotovostjo pojasniti, kaj točno počne in kje. Čeprav vsi vedo, da ni redno v službi, pričakujejo, da se bo problem sam od sebe rešil – ko bo Šiljak šel v pokoj.

Medtem bi lahko še naprej prejemal plačo in mesečno nadomestilo za prevoz z Vzhodnega Sarajeva do Doboja, kjer ga kolega/nadrejeni vsakodnevno evidentira kot prisotnega na delu.

Panić – prisoten

Petindvajsetletni Mladen Panić je pred šestimi leti povzročil veliko nesrečo. Na poti iz nočnega izhoda je izgubil nadzor nad vozilom, v katerem je bilo še devet mladih ljudi. Eden izmed njih je takrat umrl.

Okrožno sodišče v Doboju je Panića obsodilo na leto dni zapora, zaradi česar bi moral biti odpuščen. Namreč, po Zakonu o delu RS, mora biti delovno razmerje prekinjeno, če je delavec obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, vendar ŽRS v tem primeru tega ni storil. Namesto da bi Panić v podjetje prinesel sodbo, je zahteval neplačan dopust v trajanju enega leta. Ker je bila njegova zahteva zavrnjena, je odprl bolniško in odšel na odslužitev kazni v Vzhodno Sarajevo, njegov boter in šef Mirko Ostojić, vodja sekcije za vleko vlakov v Doboju, pa mu je pomagal obdržati delovno mesto. Med bivanjem v zaporu je domov prihajal vsak mesec po nekaj dni.

Zdravnik iz Doma zdravja v Doboju mu je dajal bolniško, tako da je imel Panić upravičeno odsotnost z dela za tri mesece. Uprava Doma zdravja je CIN-u zavrnila odgovor, ali je zdravnik, ki je Paniću dal bolniško, vedel, da je v zaporu in na podlagi česa je bil napoten na bolniško.

Po tem mu je Ostojić podpisal tudi sklep o letnem dopustu in zaostalih dneh iz preteklega leta. Ker vsega skupaj ni bilo dovolj za kritje bivanja v zaporu, ga je še dva meseca lažno prijavljal kot prisotnega na delu.

Kljub temu je v pogovoru za CIN vso odgovornost za te poteze prevzel Novo Panić, Mladenov oče in Ostojićev nadrejeni. On je direktor sektorja za vleko vlakov, ki vodi vse delovne enote, razporejene po mestih RS.

Na vprašanje, ali je vedel, da je to kršitev zakona, je Panić starejši novinarki CIN-a kratko odgovoril: „Da“.

Čeprav sta oba zavedna, da sta prekršila zakonske meje, pravita, da sta to storila, da bi pomagala Mladenu pri odplačilu dolgov, v katerih se je znašel zaradi plačila odškodnine za nesrečo, ki jo je povzročil pred šestimi leti.

„Če je bilo to življenje rešeno, tega otroka, da bi v nekakšno življenje vstopil pri 22 letih z bremenom 100 tisoč mark, (…) torej, po mojem mnenju, je vredno kršiti vse – tudi zakon in vsakega hudiča,“ pravi Mirko Ostojić.

Medtem je Mladen Panić dobil amnestijo od Osnovnega sodišča v Doboju, tako da je s predčasnim odpustom po sedmih mesecih in pol izstopil iz zapora in se vrnil na delo. Za CIN ni želel govoriti.

Enostranska komisija

Deset dni po Mladenovi vrnitvi na delo so v ŽRS, zahvaljujoč anonimni prijavi, izvedeli za prevaro. Sledil je disciplinski postopek, sektor, ki ga vodi Mladenov oče Novo Panić, pa je dobil nalogo, da ugotovi, kdo je odgovoren in kako bo kaznovan.

Ker tega ni mogel storiti sam, je Panić pooblastil svojega namestnika Zorana Vasiljevića, ki je ocenil, da gre za „lažjo kršitev delovne obveznosti“.

„S tem so določili potek postopka in izid postopka, saj so predvidene različne disciplinske sankcije za hujšo kršitev delovne obveznosti in različne za lažjo,“ je za CIN pojasnil odvetnik Željko Rašević.

O sankcijah za takšen prekršek v ŽRS odloča vodja, zato je Panić ponovno moral pooblastiti nekoga, da to stori namesto njega. Drugi namestnik, Predrag Pecikoza, je odločil, da se Ostojiću odvzame po deset odstotkov od dveh plač, drugi odgovorni, evidentičar Branko Pašalić, pa je v svoji delovni enoti prejel pisno opozorilo. Panića nista disciplinsko odgovarjala za svoja dejanja.

Novo Panić niti ne meni, da je odgovoren: „To je, kot da bi rekel, da je odgovoren tudi generalni direktor. (…) Jaz kot direktor tega ne moram vedeti. Kot starš moram vedeti, ne smem pa niti tega vedeti, če nisva v dobrih odnosih. Vendar sva v dobrih odnosih, ne morem reči, da nisva.“

ŽRS je s to prevaro oškodovan za 5.898 KM, škodo pa so poravnali Ostojić, Pašalić in Mladen Panić. Sektor za vleko vlakov, ki ga vodi Mladenov oče, je poskušal zmanjšati znesek škode na 2.677 mark, kar ni bilo sprejeto.

Vršioc dolžnosti generalnega direktorja ŽRS Zoran Ilinčić pravi, da podjetje trenutno nima načina, da strožje sankcionira kršitev Zakona o delu RS v primerih, ko za to izve naknadno.

Sedi in molči

ŽRS je po podatkih pristojnega ministrstva leto 2018 zaključil z akumulirano izgubo 111,5 milijona mark. Za plače in prispevke delavcev porabi okoli 38 milijonov mark letno.

Predstavniki Sindikata podjetja že leta javno govorijo, da ŽRS ima delavce, ki ne hodijo v službo, a prejemajo plačo.

„Če ni denarja, potem nosimo breme vsi skupaj. Ni denarja – ni razsipanja, ni odhodkov. To je za nas klasičen odhodek – da se nekomu lahko evidentira, da ne prihaja,“ pravi za CIN predsednik Samostojnega sindikata strojevodij ŽRS Simo Cvjetković.

Tudi nekateri bivši in sedanji člani Uprave pravijo, da je veliko takšnih primerov.

Novo zadolževanje

Republika Srpska je lani vzela 100 milijonov mark kredita pri Svetovni banki, da bi izboljšala finančno vzdržnost in restrukturirala ŽRS. Sedem milijonov mark je predvidenih za zmanjšanje števila delavcev, oziroma za njihove odpravnine in prekvalifikacije. Vlada RS in ŽRS bosta ta kredit odplačevali v naslednjih 32 letih.

Draženko Todorović je bil izvršni direktor za operativne zadeve in član Uprave do leta 2015. Čeprav za ta problem pravi, da je splošno znana stvar, ni storil ničesar, da bi ga rešil. „Pa saj ne dajem jaz plače, nisem jaz lastnik podjetja.“

Večinski lastnik podjetja je Republika Srpska, ki se zadolžuje, da bi to podjetje zmanjšalo izgube. Poleg tega Vlada RS letno nameni še okoli 25 milijonov KM za vzdrževanje ŽRS. Lastniki podjetja izbirajo Nadzorni odbor, ki imenuje Upravo in jo s statutom zavezuje, da dela v interesu podjetja.

Eden izmed trojice članov Uprave, vršilec dolžnosti izvršnega direktorja Dragan Subašić, pravi za CIN, da je zaposlene tako velikega podjetja težko nadzorovati. On ni storil ničesar, da bi prekinil zlorabo niti v primeru, ki ga pozna. Tega niso storili niti njegovi predhodniki.

Rajo Šiljak ima dvajset let delovne dobe v ŽRS. Živi v Vzhodnem Sarajevu, njegovo delovno mesto pa je v Doboju. Je samostojni strokovni sodelavec v Sektorju za vleko vlakov, njegov šef pa je Novo Panić.

Panić pravi, da ga redko vidi, čeprav redno evidentira njegov prihod na delo. Šiljak v Doboj prihaja v povprečju enkrat mesečno, in sicer v stavbo Uprave, ne na delovno mesto.

Šiljak je pred štirimi leti z bivšim generalnim direktorjem Draganom Savanovićem dogovoril, da bo „človek za komunikacijo“ za ozkotirno progo v Višegradu.

„Potreboval sem in nujno je bilo, da imam človeka, ki bo komuniciral glede ozkotirne proge s turističnimi organizacijami in z lokalno oblastjo,“ je pojasnil svojo odločitev Savanović.

Bivši izvršni direktor za operativne zadeve Draženko Todorović je podpisal pooblastilo, v katerem je to zapisano. Vendar pooblastilo ni dokument, s katerim se v delovnem pravu rešuje razporeditev delavcev na drugo delovno mesto, in ne more izključiti obveznosti delavca, da prihaja na delo, kamor je razporejen s pogodbo o delu, pojasnjuje odvetnik Rašević: „Trajni razporedi predvidevajo sklenitev pogodbe oziroma aneksa k pogodbi.“

Vendar Šiljkova pogodba o delu ni bila spremenjena, zato je Panićev kabinet v Doboju še naprej vodil evidenco o njegovih (ne)prihodih na delo. Tako je do danes.

„Ostala je samo ta administracija, ki so jo vodili, ampak jaz sem tukaj in vedo – ve Draženko, ve Savanović,“ pravi Šiljak. Izrecno poudarja, da svoje naloge dogovarja samo z izvršnim in generalnim direktorjem.

Medtem ko vršilec dolžnosti generalnega direktorja Ilinčić verjame, da Šiljak dela v Doboju, ne da bi vedel, da ima naloge tudi v Višegradu, vršilec dolžnosti izvršnega direktorja Subašić ve, da redko prihaja na delo, vendar to spregleda:

„Včasih je pita dražja od pekača, zato mu rečeš, sedi tam in molči, beži, pusti me, ker ti je lažje, da mu daš to plačo, ne glede na vse, kot pa da mu plačuješ še prevoz iz Sarajeva do Doboja.“

Vendar je novinarka CIN-a odkrila, da ŽRS Raji Šiljku plačuje tudi prevoz do službe, kamor ne hodi. Poleg plače v višini 1.200 mark prejema tudi 150 mark za stroške poti z Vzhodnega Sarajeva do Doboja.

V naslednjih nekaj mesecih bo izpolnil pogoje za upokojitev, Subašić pa bo počakal, da se problem tako reši: „Če so ga vsi te vsa ta leta trpeli, to njegovo, dajte, prosim vas, pustite me na miru, da tudi jaz potrpim to, da se od njega poslovim.“